Navidezna normalnost

O knjigi Navidezna normalnost dr. Gaborja Matéja in Daniela Matéja

Navidezna normalnost je najnovejša knjiga svetovno znanega zdravnika, govorca in pisatelja dr. Gaborja Matéja in njegovega sina Daniela Matéja. Dr. Gabor Maté se je skozi svojo prakso družinskega zdravnika srečal z zgodbami in okoliščinami mnogih ljudi ter svoja opažanja in izsledke strnil že v več knjig. V svoji zadnji knjigi pozornost usmeri v našo družbo, v naše zdravje, v naš zahodni svet, ki pogosto ne zmore ponuditi celostnega zdravljenja. Dr. Maté ponudi tudi sočuten pristop do zdravja in zdravljenja. 

Knjiga je postala takojšnja uspešnica: kraljevala je na seznamu prodajnih uspešnic New York Timesa, v prvem mesecu po izdaji se je na Amazonu zavihtela med najboljše knjige leta 2022, novembra 2023 pa je prejela prestižno kanadsko nagrado za književnost centra za umetnost Koffler. 

Hvaležna sem založbi Primus, da imamo tako obsežno knjigo že v enem letu po izdaji na voljo tudi slovenski bralci v svojem jeziku.

»Dejstvo, da imajo milijoni ljudi enake navade, ne naredi te navade vrline.
Dejstvo, da milijoni ljudi delajo enake napake, ne naredi te napake za resnico.
In dejstvo, da milijoni ljudi delijo enake oblike miselnih patologij, 
ne naredi teh ljudi razumne oziroma pri zdravi pameti.«
- Erich Fromm, The Sane Society

V naši sodobni družbi smo na nenehni misiji, kako jesti bolje, biti mlajši, živeti dlje, se čutiti bolj žive … In na tej misiji »izboljševanja« se trudimo dohajati, kaj vse bi morali početi za naše dobro počutje. Vendar kljub vsemu trudu, storitvah in izdelkih, ki jih lahko kupimo, naše kolektivno zdravje peša. Kako si lahko razložimo, da so na vrhu našega človeškega razvoja kronične bolezni, duševne bolezni in zasvojenosti v eksponentnem porastu?

Kronične bolezni (telesne in duševne) so večinoma rezultat našega delovanja, in ne naključne napake. So posledica tega, kako živimo. Če si predstavljamo kulturo celic, ki jih lahko gojimo v laboratoriju, opazimo, da celice rastejo in se razvijajo v odvisnosti od tega, kakšno je njihovo okolje v petrijevki. Če imajo celice ugodne pogoje, je njihova rast optimalna. Če ne, odmrejo. »Kultura je lahko zdrava ali toksična, podporna ali morilska,« je citiran v knjigi Thom Hartmann.

Dr. Maté našteje primere z vsega sveta, kako v porastu so simptomi različnih bolezni. Za Evropo izpostavlja, da je največji zdravstveni izziv duševno zdravje prebivalcev.  Deli tudi, da zaradi klimatskih sprememb mladi nimajo več zaupanja v prihodnost.

Kot najhujše pa označuje, da smo se vsega tega v našem okolju »navadili«. Za nas je postalo »normalno«. Smo kot žaba, ki se kuha v hladni vodi, in ne opazi, da ta postaja vedno bolj vroča.  Zdravje in bolezen sta odraz našega življenja, vključno z vplivom okoliščin, odnosov, dogodkov in izkušenj.

Namen knjige, kot ga opredelita Dr. Gabor Maté in Daniel Maté, je:

prinesti novo vizijo tega, kaj je normalno, in podpirati to, kar je najboljšega v nas, ter to, kar smo;
odstirati mite o normalnosti, ki nas držijo v »statusu quo«, da bi lahko naredili korak naprej;
navdihovati, da imamo v sebi vse, kar potrebujemo, da znova postanemo celoviti.

Dr. Gabor Maté in njegov sin Daniel Maté se v knjigi Navidezna normalnost podata v globine raziskovanja  vzrokov in posledic. Dr. Gabor je dejal, da je to knjigo pisal več let in je ne bi uspel dokončati brez aktivnega sodelovanja in prispevka svojega sina. Na 494 straneh tako poglobljeno razdelata travme, tiste z veliko in tiste z malo začetnico, pa tudi to, kaj se dogaja znotraj nas kot posledica stresorjev iz okolja. Zgodbe, ki jih zapišeta, se nas globoko dotaknejo in nam dajejo možnost, da pridobimo novo perspektivo tega, kaj je normalno.

Izmed vseh knjig se prav v Navidezni normalnosti avtorja najbolj posvetita tudi obdobju našega življenja pred rojstvom, da bi nam odstrla pomembne mejnike v razvoju otroka in njegovih potreb. Že Buda je rekel, da z mislimi ustvarjamo svet. Dr. Maté vedno doda, da preden se to zgodi, je svet ustvaril naše misli. Knjiga nas preseneti z raziskavami, informacijami in primeri, ki nam pokažejo, kako globoko se v nas ukoreninijo vzorci in prepričanja v navidezni normalnosti.

Travma je v večini primerov večgeneracijska. Travma se namreč prenaša s staršev na otroke in raztegne preteklost v prihodnost. Naprej podamo tisto, kar nismo razrešili sami. Dom postane prostor, v katerem poustvarjamo travme, ki smo jih čutili sami, ko smo bili majhni. Travma vpliva na mame in očete ter način vzgoje otrok. Travma celo vpliva na aktivnost genov preko generacij. 
Če jemljemo travmo kot zunanji dogodek – nekaj, kar se je zgodilo nam ali okoli nas – postane del zgodovine, ki je ne moremo nikoli spremeniti. Ko na travmo pogledamo kot na notranje dogajanje, pa dobimo moč. Ko pogledamo na travmo kot na to, kar se zgodi znotraj nas kot posledica zunanjega dogodka v smislu rane ali prekinitve stika, postaneta zdravljenje in ponovna povezava s sabo oprijemljiva možnost.  Puščanje zavedanja o travmi pod mizo pa nas oropa možnosti celjenja in povezave, ki vodita k zdravju in ravnovesju.

Večgeneracijski ni le prenos travm v družini

Večgeneracijski pa ni le prenos travm v družini. Avtorja se brezkompromisno soočita z družbo, v kateri živimo: z njeno tekmovalnostjo, razslojenostjo in fragmentarnostjo. Navidezna normalnost družbe nas vodi v izgubo stika s sabo, stika z naravo in drug drugim. In pri tem večje breme nosimo ženske. Avtorja ženski vlogi in bremenu namenita samostojno poglavje. 

Teme, ki jih odpirata dr. Gabor Maté in Daniel Maté, so pomembne za razumevanje sveta, v katerem živimo. Da pa ne bi ostali sami s težo družbe in lastne situacije, ponudita tudi pot do celovitosti. V zadnjem sklopu knjige najdete možnosti za samoraziskovanje s preprostim samoizpraševanjem »o resnicah, ki se jih oprijemamo,« in o prepričanjih, ki jih nosimo. Pogumno pa odpirata tudi duhovna vprašanja na poti do celovitosti.

Ko telo reče ne je morda najbolj znana knjiga dr. Gaborja Matéja. In morda tale citat iz knjige Navidezna normalnost kaže, v katero smer je sedaj čas, da gremo. 

»Če nas potlačevanja ne-ja lahko vodi v bolezen, 
nas v bolezen lahko prav tako vodi
potlačevanje avtentičnega da-ja. 
Kaj ste želeli narediti, ustvariti ali povedati 
in ste opustili zaradi občutka dolžnosti ali iz strahu?«

Na poti k celovitosti je enako pomemben naš avtentični »ne« kot avtentični »da«.

Moje mnenje o knjigi

Ob prvem prebiranju knjige sem bila navdušena. Delo dr. Matéja dobro poznam, pri tej knjigi pa me je še bolj kot pri drugih pritegnilo, kako zna ubesediti tisto, o čemer se pogosto želimo pogovarjati, pa ne najdemo besed. Uporablja preproste in življenjske primere iz svojega življenja, življenja znanih oseb ter ljudi, ki so mu zaupali svojo življenjsko zgodbo. Svoje besede podkrepi tudi z raziskavami in statističnimi podatki. Dr. Maté pravi, da znanost sreča sočutje. 

Če bi lahko še enkrat prvič brala knjigo, bi morda poglavja iz zadnjega dela prebrala že prej. Še posebej zato, ker knjige nisem prebrala v enem tednu. Zadnji, peti del je namenjen poti k celovitosti. Med prebiranjem prvih štirih delov se je v meni zbudila globoka želja: Kaj pa zdaj? Odgovore in orodja sem našla v zadnjem delu, ki ga z veseljem berem večkrat.

Doris Polak Kuder, magistra farmacije in psihoterapevtska coachinja po metodi dr. Gaborja Matéja, https://kozarcekhvaleznosti.si/.