O hoji v ledu

Ko je Werner Herzog novembra 1974 izvedel, da je njegova mentorica Lotte Eisner, pisateljica, filmska kritičarka in kuratorka, ki je živela v Parizu, na smrt bolna, je sklenil peš premagati pot od Münchna do Pariza, »trdno prepričan, da bo ostala pri življenju, če bom do nje pripešačil«. Spotoma si je zapisoval, kaj je videl, kako se je počutil in kaj je doživel, od telesnih nevšečnosti, ki so ga spremljale med hojo, do trenutkov vznesenosti.

»To nenavadno, drobno knjigo – klasično popotno besedilo – je bil zmožen napisati samo Herzog.« – Robert Macfarlane

»O hoji v ledu ima srhljivo moč najboljših pripovedk, vate se zažene s silo sanj in ti v ustih zapusti okus po zraku, polnem snežink.« – Helen Macdonald, avtorica knjige H is for Hawk

»Herzogovo romanje je fuga in komedija absurda obenem, nič manj sijajno od česarkoli drugega v njegovi kinematografiji.« – Iain Sinclair, avtor knjige London Orbital

WERNER HERZOG (1942) je eden največjih filmskih ustvarjalcev vseh časov. Odraščal je na odročni kmetiji na Bavarskem ter pozneje v Münchnu in v Pittsburghu študiral zgodovino, nemško književnost in vedo o filmu. Svoj prvi film, Znaki življenja, je posnel leta 1961 pri devetnajstih letih. Kot producent, scenarist in režiser je odtlej ustvaril več kot petdeset igranih in dokumentarnih filmov, med katerimi izstopajo Aguirre, božji srd, Nosferatu, Fitzcarraldo, Lekcije teme, Mali Dieter mora leteti, Moj najljubši sovražnik, Nepremagljivi, Človek grizli, Srečanja na koncu sveta in Jama pozabljenih sanj. Objavil je več kot ducat proznih del in režiral prav toliko oper. Živi v Münchnu in Los Angelesu.