O literaturi, ruski, danes …

Bolj teoretsko naravnana uvodna razprava o peterburškem tekstu ruske kulture ponuja splošen okvir za razumevanje nekaterih posebnosti ruske zgodbe o književnosti. Ob tem izpostavlja tudi vlogo, ki bi jo ruska literarna izkušnja branja geografskega prostora lahko odigrala pri razumevanju ostalih simbolnih (in dejanskih) prilaščanj prostora. V prvem razdelku knjige so potem združene razprave, ki zapuščino petih ruskih klasikov presojajo z vidika njene aktualnosti, tako v poznejših obdobjih razvoja ruske književnosti kot dandanes. 

Kot eden izmed vzrokov za njihovo živost in izmikanje enoznačni muzealizaciji je izpostavljeno razumevanje literarnega teksta, ki lahko hkrati upodablja kaotično razklanost sočasne stvarnosti ter v svoji sklenjenosti obljublja njeno preseganje, za najbolj žive pa so se ob tem izkazali prav avtorji, pri katerih je ta dvojnost temelj njihovega umetniškega videnja sveta. V drugem delu knjige so v ospredju nekateri sodobni ustvarjalci in vprašanje, kako v tem kontekstu živi tako razumljena literarnost ruske klasike. Ob vprašanju odnosa med literaturo in politiko ter vojno so predstavljeni trije različni literarni pogledi na (rusko) sovjetsko zgodovino ter sodobnost – v središču premisleka o njihovi aktualnosti je predvsem narava njihove literarnosti.

O avtorju:
Dr. Blaž Podlesnik je docent za rusko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer predava predmete s področja ruske kulturne zgodovine in ruske književnosti. Je avtor razprav o starejši vzhodnoslovanski književnosti, ruskem realizmu, poeziji ruskega modernizma in o sodobni ruski književnosti, monografije in učbenika o ruski kulturni zgodovini, urejal pa je tudi izdaje slovenskih prevodov starejših vzhodnoslovanskih pisnih spomenikov.