O poeziji

Paul Valéry (1871–1945) je bil na Slovenskem doslej znan predvsem kot eden osrednjih francoskih pesnikov 20. stoletja, avtor pesnitve Mlada Parka in zbirke Šarmi (1922). Prava narava  njegovega mišljenja in pisanja pa je bila kot celota odkrita najpozneje od vseh mojstrov modernosti, saj je v času življenja objavil komaj kakšno desetino svojega dela.

Knjiga prinaša izbor Valéryjevih esejev, v katerih se razkriva kot pretanjen premišljevalec pesniške govorice. Le malokateri avtor je razvil tako precizen in obenem tako obsežen sistem opazovanja svojega lastnega ustvarjanja. Valéry je s svojim mišljenjem ključno zaznamoval razvoj literarne teorije kot vzhajajoče humanistične discipline.

Njegovo poetiko so si najprej prisvojili strukturalisti, čeprav je pesnik prispeval k številnim metodološkim smerem, ki so se razvrstile v drugi 20. prejšnjega stoletja. Tudi kot teoretik pa nas Valéry opozarja, da vselej izhaja iz svoje lastne izkušnje umetnika, pesnika, predvsem pa mislečega in čutečega človeka, »kajti v resnici ni teorije, ki ne bi bila skrbno pripravljen delček neke avtobiografije«.