Običajen večer v New Havnu

To je zbirka besedil, ki jih je Stevens v letih od 1942 do 1951 napisal za različne priložnosti; esej Domišljija kot vrednost je bil leta 1947 prebran na Kolumbijski univerzi in leto dni pozneje objavljen v njenem glasilu. Besedila iz knjige bi lahko uvrstili v teorijo pesništva. Ali kot avtor zapiše v uvodu, v njih se ukvarja "s poezijo samo, z golo pesmijo, domišljijo, ki se izraža v svoji prevladi besed". V ameriško tradicijo se je Stevens vpisal kot prvak modernizma in eden najtrdnejših stebrov kanona, z močnim vplivom na poezijo pesnikov 20. stoletja (abstraktnejše smeri). Umrl je leta 1955. Istega leta je za svoje Zbrane pesmi prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. Po slovensko smo ga leta 2001 prebirali v izboru in prevodu Vena Tauferja v knjigi Planet na mizi.

Wallace Stevens se je rodil leta 1879 v Pensilvaniji. Prvo pesniško zbirko Harmonium je objavil pozno, leta 1923, pri skoraj petinštiridesetih letih. Vrhunec svojega ustvarjanja je potem doživljal v tridesetih letih in na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja, med svojim petdesetim in šestdesetim letom. Iz Stevensovega poznega obdobja je tudi zbirka Jesenske avrore (The Auroras of Autumn), za katero je po izidu leta 1950 prejel priznanje National Book Award. V tem obdobju so nastali tudi eseji o pesništvu, ki jih je zbral v knjigi Nujni angel (The Necessary Angel, 1951) in jim dal podnaslov Eseji o realnosti in domišljiji. 

Wallace Stevens je pesnik domišljijskih resničnosti, ki so se v njegovem poznem delu skoraj povsem odmaknile od tako imenovane realnosti stvari (v pomenu realizma), podobno kot se je abstrakcija v slikarstvu njegovega časa odmaknila od figuralike. V »običajnem večeru«, kjer v resnici ni ničesar običajnega, neobičajnost postane nekaj povsem vsakdanjega. Čudnost poimenovanja, preprost pomen stvari. 

Knjigo sta prevedla Ana Pepelnik in Primož Čučnik. Spremno besedo je napisal Tomaž Grušovnik.