5 lastnosti, ki jih potrebujete, da prepoznate in uresničite svojo vizijo

Michael Bernard Beckwith, avtor svetovne uspešnice Iskanje življenjske vizije, pravi, da proces iskanja vizije je notranja tehnologija, ki temelji na petih neločljivo povezanih lastnostih: nameri oziroma pripravljenosti; dovzetnosti oziroma ponižni pozornosti; sprejetju oziroma predaji temu, kar se razkrije; samodisciplini, da delujemo na podlagi tega, kar je razkrito; in hvaležnosti, da že imamo vse, kar potrebujemo, da storimo naslednji korak v svoji evoluciji. Med razvijanjem petih temeljnih lastnosti, ki okrepijo proces iskanja vizije, odpremo vrata poživljanju uma, srca in zavesti na načine, ki nas spodbujajo, da pospešimo proces in se odpremo novim stvarem v svojem življenju.

Moč voljne namere

V nekaterih krogih določanje namere dojemajo kot orodje, s katerim v življenje pritegnemo ljudi in stvari, za katere smo prepričani, da nas bodo osrečili, kot da namera sama manifestira vsako našo željo. Toda vprašanje je, ali s tem uresničujemo vizijo, ki predstavlja naše najvišje dobro?

Šele ko smo pripravljeni s seboj sedeti tako dolgo, da razumemo motivacijo za svojo namero – da na primer naredimo dober vtis, zadovoljimo ego, razširimo zavest, okrepimo moč volje ali dobimo pravo službo – je naša namera opolnomočena z jasnostjo.

Med procesom iskanja vizije namesto uporabe moči volje izrazimo pripravljenost.

Kjer je trmoglavost, se pojavi zid; kjer je pripravljenost, se pojavi pot.

Pripravljenost pomeni, da smo med procesom iskanja vizije potrpežljivi s seboj, dokler ne doživimo aha trenutka, ko se zavemo: »To je to! Prejel/-a sem vizijo.«

Naj vas ne preseneti, če je to, kar se razkrije skozi vašo pripravljenost, da si ne stojite na poti, večje od tega, kar ste si upali sanjati. Kadar je naša namera predaje iskrena, se ovire umaknejo in uskladimo se s svojo vizijo.

Sveti »da« v dovzetnosti

Dovzetnost se izrazi skozi um in srce, ki sta odprta in prostrana, kar zemljo zavesti spremeni v rodovitna tla. To očisti pot do globljega védenja pod površino uma in zrahlja vaše navezanosti in stališča, ki ovirajo uvid širše perspektive neomejenih možnosti za vaše življenje.

Kadar ste dojemljivi, vaša zavest postane bolj prožna, upogljiva in pripravljena na učenje, s čimer lahko vanjo vstopijo nove vizije, ki se želijo uresničiti v vašem življenju.

To je podobno vrnitvi v stanje otroške nedolžnosti, ki je odprta in dovzetna za neomejene možnosti.

Sladka predaja

Predaja je izraz zaupanja, ko rečemo: »Pripravljen/-a sem na vse, kar se želi izraziti skozi mene. Vsemu dajem privolitev.«

To je prepoznanje, da smo otroci Obstoja, vedno varni in zavarovani, ne glede na to, kaj izkušamo. Če se odpremo edinstvenim darovom, ki nam jih Obstoj ponuja, si celo v časih globoke negotovosti podarimo priložnost zavedanja, da se pripravljamo na potovanje v globlje dimenzije sebe.

Predaja nas osvobodi navezanosti, ker z njo izrazimo, da smo pripravljeni izpustiti vse mentalne, čustvene in vedenjske vzorce, ki nam več ne služijo.

Predaja so široka vrata, ki se odpirajo zavedanju novih uvidov, intuitivnih prebliskov in višjih ciljev. Ne glede na to, ali se želite predati Bogu, Višjemu jazu ali integriteti Obstoja, pripravljenost, da se odpoveste kateri koli varnostni mreži, ki ste jo ustvarili, pripravi teren za sprejetje in zaupanje v to, kar se vam razkrije med procesom iskanja vizije.

Svoboda v disciplini

Disciplina je pogosto napačno razumljena in ima slab sloves. Samodisciplina in samonadzor sta nekako postala sinonima, čeprav to v resnici ne drži. Samonadzor vključuje boječ ego, ki si ne želi umazati svojega ugleda, zato navzven kaže različna obrambna vedenja; samodisciplina pa pomeni kritičnost do svojih življenjskih odločitev in nam dovoljuje, da med potovanjem spremenimo smer, če je to potrebno.

Discipliniran um je odprt za notranje vodstvo, ki ga tudi upošteva. V duhovnih praksah disciplina pomeni pripravljenost, da storimo vse, kar je potrebno za prebujenje, saj je prebujeno življenje naša prioriteta. Disciplina nas morda odpelje izven naše cone udobja in od nas zahteva, da se razvijemo na načine, ki smo se jim pred tem upirali ali nanje sploh nismo pomislili.

V povezavi s procesom iskanja vizije disciplina pomeni, da ostanemo v procesu tudi takrat, ko želimo pogledati stran ali celo zbežati od tega, kar se nam razkrije.

Lepota hvaležnosti

Vse od otroštva so nas večino učili mehanizmov hvaležnosti, kot je na primer to, da se je vljudno zahvaliti tudi, kadar tega pristno ne mislimo. Toda iskrena, spontana hvaležnost je veliko globlja. To je občutek, ki se pojavi, ko se zavemo, kako ogromno in dragoceno darilo je Življenje.

Prakticiranje hvaležnosti omehča srce, odpre um in povzroči, da dozdevno običajne stvari postanejo svete. Tedaj vidimo in izkušamo čarobnost Življenja. Hvaležnost je molitev, ki prepoznava darilo Obstoja – da se lahko smejemo, plešemo, pojemo, ljubimo, jemo, ustvarjamo, praznujemo, zdravimo, se preoblikujemo in da smo vsi popolnoma opremljeni za to, da postanemo samouresničena bitja. Hvaležnost prebudi zavedanje, da so nam že na voljo vsi darovi Obstoja.

Hvaležnost se začne kot duhovna praksa, ki v svoji zreli obliki postane način življenja, polnega zahvaljevanja.

Več o procesu preobrazbe, v katerem boste prepoznali svoje edinstvene darove in uresničili svoj najvišji potencial, pa preberite v čudoviti knjigi Iskanje življenjske vizije.