8 knjig, ki jih lahko ženske prebiramo v »našem« mesecu marcu
Nastopil je tretji mesec v letu, ki s seboj nosi tudi prihajajoči praznik žena. V zadnjih letih smo priča vse večji komercializaciji praznika. Darila ob tem dnevu ne bodo doprinesla prav nič k jedru samega praznika, torej zavedanju, da v (sodobni) družbi ženske nismo enakovredne moškim. Pa naj bo seveda jasno: situacija v Sloveniji je zelo dobra v primerjavi z drugimi družbami po svetu, vendar naj ne bo laskanje, ki nas bo puščalo na obstoječem mestu, temveč spodbuda, da hodimo naprej k še boljši družbi: kjer bomo enakovredni, a hkrati se zavedali prednosti in edinstvenosti, ki jih vsak spol poseduje.
Naj bo marec torej mesec, ko se zavedamo edinstvenosti žensk in spodbujamo vse tisto, kar doprinesemo k dobrobiti družbe in odnosov v njej. Naj ne bo negiranje moških in njihove energije ter spodobnosti. Naj bo slava ženskam, ki niso boginje, temveč človeška bitja, ciklična in posebno čudovita. V nadaljevanju pa razkrivamo osem knjig po izboru piske, ki spodbujajo žensko moč in se lotevajo ženskih tem, nekatere ostreje, druge lahkotnejše, ob zavedanju, da je dobrih knjig še veliko, veliko več ...
Ujemi pravi čas
Miranda Grey, avtorica uspešnice Rdeča luna, ki je tudi omenjena v nadaljevanju tega seznama, je spisala knjigo, priporočnik, ki ga lahko uporabljamo za vsak dan svoje menstruacije. Slednja je razdeljena v štiri faze: dinamično, izrazno, ustvarjalno in fazo poglabljanja vase.
»Naša moč ne izvira le iz ene faze, temveč iz toka spreminjajočih se faz, ki podpirajo druga drugo in ustvarjajo ženske, kakršne smo.«
To je zagotovo knjiga, ki bi jo ne le morala prebrati vsaka ženska, temveč jo nujno posedovati (pa ne zaradi potrošniško materialnih vzgibov) in vsak dan slediti njenim navodilom, ki bi jih skozi lastne zapiske v dnevniku prilagodila svojemu toku in ciklu. Menstruacija je le ena izmed faz naše cikličnosti, in če bi ženske razumele, kako delujemo ter kdaj je pravi čas v mesecu za nas, da delujemo samostojno ali v stiku s svetom, bi lahko v celoti izkoristile lastni potencial, izboljšale odnose, ki jih imamo, in hkrati s svojo povečano produktivnostjo poskrbele za razvoj naše družbe in naroda.
Rdeča luna
Staroselski pregovor pravi, da ženska s prvo menstruacijo začne prakticirati moč in z zadnjo menstruacijo ta moč postane. Že omenjena uspešnica Mirande Gray je ena izmed prvih knjig na slovenskem knjižnem trgu, ki se je dotaknila vprašanja menstrualnega cikla in ženske ciklične narave, predvsem pa predstavila prakse, ki so bile nekoč nekaj naravnega in pričakovanega v doraščanju ženske, danes v sodobnem svetu, čeprav polnem informacij, pa smo prepuščene samim sebi.
V knjigi najdete razdelane štiri arhetipe (Devica, Matera, Zapeljivka in Starka), ki se pojavljajo v različnih ljudskih pripovedih in legendah ter povezujejo menjavanje letnih časov z luninimi menami, pa tudi z menstrualnim ciklom. Čeprav je izšla pred knjigo Ujemi svoj čas, jo predlagam v branje kot drugo, saj je prva bolj priročnik, ki vam bo dala energijo in spodbudo za aktivno spremljanje svojega cikla, slednja knjiga pa bo predvsem dopolnila razumevanje, in to ne le cikla, temveč celostne ženske narave ter njene povezanosti z naravo. In tudi v tej knjigi najdete konkretne vaje.
Ženske, ki tečejo z volkovi
Divja ženska. Je to kompliment ali žaljivka? V tej knjigi vsekakor velik kompliment. Je zgodba, ki prebuja daljno mitologijo in posega v odnose ženske, ki jih imamo v današnjem svetu. Avtorica, med drugim tudi diplomirana jungovska psihoanalitičarka, trdi, da se znotraj vsake ženske skriva naravno in divje bitje, opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo, ki pa jih je treba prebuditi, priklicati in oživiti.
Dvajset pravljic v knjigi vam bo ponudilo zanimivo branje, pravljično in navdihujoče, hkrati pa psihološko razlago, ki nas sili v premislek lastnega doživljanja sveta in predvsem same sebe. Ni čudno, da je knjiga postala takšna uspešnica!
Volčja kapica
Prvenec izpod peresa slovenske avtorice Neje Mete Rojc je preplet mistike, ponovno menstruacije (tako lepo in poetično imenovane lunina kri), prenosa znanj in sobivanja z naravo ter hkrati še izrazna moč pripovedovanja zgodb in navsezadnje slavospev volkodlakinjam, ki so jih pretekle retorike tako zlonamerno onečastile.
To je Rdeča kapica v novi preobleki, v takšni, ki koristi ženskam, ki obuja njihov stik z naravo, predvsem pa samimi seboj. Izjemno lep jezik, ki ga pospremijo močne ilustracije in na koncu še nekaj razlag avtorice, je celostna zgodba, ki jo morate prebrati.
Svetišča narave
Prejemnica velike nagrade 40. knjižnega sejma v Ljubljani je kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravoslovnih zanimivosti, literarnih in mitoloških perspektiv, ki bralcu ponuja večplastno izkušnjo doživljanja narave v vsej njeni raznolikosti.
Cerarjeva se za sedem tednov odpravi v slovensko naravo, ki jih natančno opiše, vendar pa temu doda ne le svoje prigode, ampak predvsem lastno doživljanje prostora in časa, navsezadnje pa ženske v »sodobni« naravi. Zgodba je tako po eni strani obisk narave, vendar hkrati začasno sobivanje z njo, kar nakazuje na možnost vzpostavljanja stika sodobnega človeka, ki biva v mestu, z naravo. In še toliko bolj: ženske, hčere in matere, ki ta stik vzpostavljajo ... Čtivo pa je tudi odlično izhodišče za nadaljnja branja o naravi.
Verjeti v zveri
Menim, da je ta knjiga na seznam zašla po čudnem naključju – po eni strani nima tega stika ženskosti, kot ga lahko najdemo v drugih. Tukaj je po eni strani zgolj zato, ker sem jo sama prebirala v teh dneh ... Po drugi strani pa prav močno paše na ta seznam: je namreč knjiga o antropologinji, ki piše o svojem lastnem posttravmatičnem doživljanju zelo bližnjega stika z medvedom. Slednji ji je namreč naredil velike poškodbe na telesu, predvsem obrazu, sledile so mnoge operacije, dolgo okrevanje, nato pa (presenetljiva?) vrnitev na kraj »zločina«.
Pripoved pogumne ženske, ki ne piše kot ženska, temveč kot človek, kot predvsem antropologinja. Pa ravno zato sem jo dodala, ker je uvid v življenje ženske, ki zgolj in le živi – kot človek.
Pišem sebi
Še ena starejša knjiga, saj je minilo že šest let od njenega prevoda v slovenski jezik, ki pa mi je tudi močno ostala v spominu – šest poglavij in šest zapisov o življenju ženske skozi različna obdobja. Enostavno, vendar globoko.
»Pišem, da se končno lahko počutim navzočo v svojem življenju. Pišem, ker je to najvplivnejša stvar, ki se jo domislim, da bi jo naredila.«
Rdeči šotor
In še za zaključek, sedaj že verjetno klasika, saj je namreč v slovenskem prevodu izšla že petnajst let nazaj! Knjiga, ki je predvsem drugačen pogled na Sveto pismo in ženske like, ki jih najdemo v njem. Je knjiga, ki sem jo dobila pred leti v dar od ženske generacije moje matere rekoč, da je že njej spremenila svet in dojemanje same sebe. Klasika torej in prav zato vredna (ponovnega) prebiranja.
