Ali poznate razliko med navidezno in pristno skrbjo zase?

Ogledov
Ali poznate razliko med navidezno in pristno skrbjo zase?

Morda ste opazili, da v zadnjem času skoraj vsak dan naletimo na besedno zvezo »skrb zase«. Ta obsega najrazličnejše dejavnosti in izdelke – od razstrupljanja s sokovi in delavnic joge do luksuznih bambusovih rjuh. Skrb zase je postala del naše kolektivne zavesti kot čudežno zdravilo za tako rekoč vse težave, s katerimi se spopadamo ženske.


Dr. Pooja Lakshmin pravi, da se ji kot psihiatrinji, ki se je specializirala za duševno zdravje žensk, to kulturno razumevanje skrbi zase zdi v najboljšem primeru nepopolno, v najslabšem pa manipulativno.

Dogma, ki prevladuje v naši kulturi, pravi, da boste vse svoje težave preprosto rešili z nakupom novega dnevnika ali vpisom na tečaj meditacije. Po tej filozofiji ste, če ne uporabite teh »rešitev«, sami krivi, da vam ni uspelo obkljukati vsega na svojem seznamu opravil.

 

Ker se osredotočamo na navidezno skrb zase – kakor pravi izdelkom in dejavnostim, ki nam jih prodajajo kot rešitve –, smo skrb zase opredelili napačno.

 

Navidezna skrb zase je polna praznih kalorij in brez prave vsebine. Zaradi nje rešitev še naprej iščemo zunaj sebe – tako da se primerjamo z drugimi ali si prizadevamo za nekakšno popolnost –, kar pomeni, da nas dolgoročno ne more nahraniti.

Razumljivo je, da rešitev za svoje težave iščemo v navidezni skrbi zase in velnesu – konec koncev ju najdemo vsepovsod!  Kadar smo izčrpani in obupani, nato pa vidimo oglas za razstrupljanje s sokovi, ki obljublja izjemne rezultate, seveda našpičimo ušesa.

Dejstvo je, da tisto, kar nam prodajajo kot skrb zase, ne deluje

Američanke ne poročajo zgolj o višjih ravneh stresa v primerjavi z moškimi, ampak tudi menijo, da ga ne obvladujejo dobro. Kanadska raziskava iz leta 2018, ki je zajela več kot dva tisoč delavcev, je pokazala, da so ženske poročale o višjih ravneh izčrpanosti kot moški.

V sistematičnem pregledu, ki so ga opravili na Univerzi v Cambridgeu in izvedli po Evropi ter Severni Ameriki, so ugotovili, da za anksioznostjo trpi skoraj dvakrat več žensk kot moških, podobna razlika pa je razvidna tudi pri depresiji.

Toda zanimivo je, da na Instagramu lahko najdemo skoraj trideset milijonov objav s ključnikom #selfcare. Te obsegajo vse od joge na plaži do uspešnih blogov mamic in receptov za »zdravilne« smutije. Če uporabimo kot vodnik družabna omrežja, se zdi, da je skrb zase … karkoli, kar je videti dobro na fotografiji.

Vendar je to »navidezna skrb zase« – gre za dejavnosti in prakse za dobro počutje, ki nam jih pogosto prodajajo kot rešitev za težave žensk.

 

V mnogih primerih nam navidezna skrb zase prinese kratkotrajen občutek zadovoljstva,

ki nam pomaga pobegniti od resničnosti vsakdanjega življenja in nas le še bolj oddaljuje od našega pristnega jaza.

 

Navidezna skrb zase je tudi velik posel

V poročilu inštituta Global Wellness je zapisano, da je bila globalna industrija dobrega počutja, ki se osredotoča predvsem na ženske, leta 2017 vredna štiri in pol trilijona dolarjev.

Čeprav nas izdelki, kot so steklenice za vodo s kristali in razpršilo za blazino, ki spodbuja delovanje vagusnega živca, morda navdajo z začasnim občutkom umirjenosti (pustimo ob strani dejstvo, da so predragi za večino Američank), pa z ničimer ne spreminjajo družbenih sistemov, zaradi katerih sploh iščemo olajšanje – to pa pomeni, da se krog potrošništva nemoteno vrti naprej.

Dr. Lakshmin je spoznala, da je velik razlog, zakaj je takšna skrb zase navidezna, ta, da ko se poleg nje ne lotimo tudi notranjega dela, o katerem govori v knjigi Pristna skrb zase, ne spreminja naših družbenih sistemov.

Kaj pa, če so mi izdelki in storitve za dobro počutje zares všeč?

Nekateri ljudje uživajo v storitvah za dobro počutje, kot so joga, meditacija in energijsko zdravljenje, in morda ste med njimi tudi vi. S tem ni nič narobe. Nekomu lahko tečaj joge izjemno pomaga, medtem ko lahko za drugega samo strategija, s katero se izogiba resničnosti ali beži od nje.

 

Poznamo nešteto metod, ki jih lahko uporabljate za skrb zase – cilj dr. Lakhmin pa je, da vam pokaže ključna načela,

ki jim lahko sledite, da odkrijete svoje edinstvene metode.

 

Pristna skrb zase ni statična, ampak je dinamična

Torej je čisto mogoče, da vas pristna skrb zase (postavljanje mej, sočutje do sebe in prepoznavanje svojih vrednot) vodi k storitvam za dobro počutje. Na primer, če imate s partnerjem težek pogovor o tem, da potrebujete čas za obiskovanje tedenskega tečaja joge, ste na tem tečaju sočutni do sebe in dejansko razmišljate o tem, kako je praksa joge v skladu z vašimi vrednotami, je to pristna skrb zase!

Notranje delo, zaradi katerega ste se odločili za tečaj joge, je dejansko tisto, ki je trajnostno in zanesljivo – morda bo v nekaterih življenjskih obdobjih vaša metoda joga, v drugih pa nekaj drugega. Notranji proces – pristna skrb zase – pa je brezčasen.

Razlika med navidezno in pristno skrbjo zase

Sprva imamo lahko težave pri razlikovanju navidezne in pristne skrbi zase; morda vam bodo v pomoč spodnje alineje.

Navidezna skrb zase

  • Je statična; običajno opisuje dejavnost ali izdelek.
  • Priporoča vam jo nekdo drug.
  • Pogosti primeri: joga, aplikacija za meditacijo, maska za obraz.
  • Z njo ohranjate obstoječe stanje v svojem partnerskem odnosu in družini; z ničimer ne spreminjate večjih sistemov.
  • Pogosto se zaradi nje počutite še bolj odtujene od sebe.
  • Običajno občutite krivdo (bodisi zato, ker je ne izvajate, bodisi zato, ker med takšno skrbjo zase zanemarjate druge obveznosti).
  • Z njo se izogibate spopadanju s svojimi čustvi.

Pristna skrb zase

  • Izvira iz vas.
  • Je dinamična; opisuje neviden notranji proces sprejemanja odločitev.
  • Notranji proces, ki ga opravite, preden se odločite za tečaj joge, uporabo aplikacije za meditacijo ali nakup maske za obraz.
  • Omogoča vam, da zadovoljite svoje potrebe v odnosih; z njo lahko uvedete spremembe v svoji družini, na delovnem mestu ali v večjih sistemih.
  • Približa vas vam samim in tistemu, kar je za vas najpomembnejše.
  • Del procesa je učenje, kako se spopasti z občutkom krivde.

Več o tem, kako resnično poskrbeti zase, pa preberite v svetovni uspešnici Pristna skrb zase.

  1. Pristna skrb zase
    Novo
    Pooja Lakshmin dr. med.
    Pristna skrb zase

    Pooja Lakshmin

    dr. med

    specialistka za duševno zdravje žensk in redna sodelavka New York Timesa

    je napisala težko pričakovano knjigo o protislovjih v industriji dobrega počutja. V knjigi boste našli program

    ki spreminja paradigmo pristne skrbi zase – ta vas bo opolnomočila

    navdihnila in morda celo sprožila revolucionarne spremembe.

    25,00 €
Sorodni članki
Otroštvo Davida Gogginsa je bilo kot nočna mora. Njegove dni so zaznamovali revščina, čustveno in fizično nasilje ter predsodki, ki so ga preganjali še v sanjah. S samodisciplino, psihično trdnostjo in trdim delom pa se je Goggins preobrazil iz depresivnega, pretežkega mladeniča brez prihodnosti v ikono oboroženih sil ZDA in enega ...
Mogoče se najdete v tem: Zbudite se iz spanca, počasi odprete oči, zazehate in se pretegnete. In takoj planejo v vas. Vse tiste misli o dnevu, ki je pred vami. Vsi cilji, ki jih morate doseči, in načrti, ki jih morate uresničevati. Vsa pričakovanja in mnenja družine, prijateljev in sodelavcev. Vsi problemi doma in v službi. Vse skrbi ...
Bistvo perfekcionizma je prepričanje, da so napake nesprejemljive. Perfekcionistične osebe vložijo ogromno truda v to, da se izogibajo napakam, kar pa jih drago stane. Če delamo napake, nam notranji perfekcionist lahko daje občutek, da smo ničvredni in neuspešni, zato nas tudi nihče ne more imeti rad. Tveganje je torej zares veliko. To je ...
Toliko časa preživimo v skrbeh, kako pristopiti k prihodnosti, da le redkokdaj pomislimo, kako dostopni sploh smo. Oborožimo se s spretnostmi, močjo in potrdili, da bi bili kar se da zadostno pripravljeni na usodni trenutek. A če smo nenehno vpeti v kolesje življenja, lahko zamudimo srečanje, na katerega smo se pripravljali. Če želimo biti...
© 2021 Založba Primus d.o.o. Vse pravice pridržane.