Divjina kot učiteljica: Svetovni popotnik Ben Fogle razkriva, kaj se lahko naučimo iz narave

Ben Fogle pravi, da včasih ne vemo, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo. V svetovni uspešnici Navdihi iz divjine piše, da ga je divjina pomagala voditi in preoblikovati.

V knjigi pravi takole:

Ker smo zatopljeni v svoj mali svet, je včasih nemogoče videti onkraj svojih štirih zidov. Svet je velik. Poln ljudi, ki se bojujejo za nekaj. Za hrano. Za streho nad glavo. Ozemlje. Uspeh. Slavo.

Človekov razvoj pomeni prizadevanje za nekaj. Za kar koli. Za večjo hišo. Lepšo partnerico oziroma bolj čednega partnerja. Vitkejši pas. Večjo plačo. Hitrejši avtomobil. Družba je zgrajena na zagotovilu, da se bomo s trdim delom prebili nad osnoven uspeh.

Ampak ali je večja hiša, večji bazen in plastična operacija za večje prsi res uspeh? Ali v resnici potrebujemo te stvari? Ali pa si jih zgolj želimo oziroma smo si jih zaradi subliminalnih sporočil vajeni želeti?

Divjina kot protistrup modernemu življenju

Na odpravi v divjino ne bomo z ničimer od zgoraj naštetega prišli prav daleč, niti s hitrim avtomobilom. Želeti si moramo, da bi imeli orodja za življenje in srečo. Gre za zelo preproste lastnosti, ki kažejo našo temeljno človeškost.

Kakšen je smisel življenja? Vprašanje je težko, ampak odgovor ne more biti bogastvo.

Kaj v resnici sploh imamo od bogastva? Ne trdim, da si z denarjem ne moremo pomagati, ampak obstaja kritična točka, na kateri prevelika količina postane škodljiva in nekoristna. Začne imeti negativen donos. Postanemo lakomni in nikoli zadovoljni. Vedno gremo predaleč.

Divjina je zdravilo. V njej ni nobenih mask ali utvar. Neolep¬šana je in odkrita, v primerjavi z zapletenostjo sodobnega življe¬nja skoraj preveč preprosta.

Sreča je relativna

Menim, da je najvišji cilj v življenju sreča. Kako lahko torej dosežemo sorazmerno lepo raven sreče v življenju? Ta ne sme slediti cikcakasti črti v podobi evforije, ki ji sledi obup, temu pa znova evforija, saj to ni vzdržno. Najti moramo stalnico. Ta stalnica je ključna v življenju. Kako jo dosežemo? Hja, odgovor je, da ima prav vsak od nas svojo, primerno le zanj. Ni dveh enakih.

Če živimo brez vsega, brez denarja, hrane, službe in upanja, nas lahko osreči že rezina kruha ali varno prenočišče. Sreča je relativna. Če smo milijarder ali milijarderka z več dvorci, zasebnimi letali in dragimi avtomobili, nam lahko prinese srečo nekaj preprostega, kot je iskreno prijateljstvo. Vse je odvisno od tega, kaj imamo oziroma česa nimamo. Zavedam se, da je denar za večino ključ do varnosti, ki v zameno omogoča kanček sreče.

Ko življenje postane več kot zgolj boj za hrano, streho nad glavo in varnost, nas lahko obhaja občutek mirnega samozadovoljstva.

Divjina spodbuja razvoj odnosa, ki je le redko kdaj sebičen ali potraten

Ptice ne tekmujejo, katera zna splesti največje gnezdo, in slapovi se ne merijo v globini padca. S tem nočem reči, da ne obstaja tekmovanje za vire, ampak ta po večini temelji na potrebah, ne na željah. Jedro vsega tega je zadovoljstvo, pridobljeno z zagotavljanjem potrebnega v življenju.

Zadovoljstvo. Sreča. To je zame bistvo divjine. Zadovoljstvo oziroma sreča je vmesno stanje med preveč in premalo. Podcenjeno je in velikokrat prezrto, vendar ključno za skoraj vse. Gotovo je smisel življenja. Izkusiti srečo je najlepše čustvo. Normalno, da potrebuje ovinke in nihanja, da bo lahko učinek kar največji, ampak nobenega razloga ni, zakaj ne bi mogli vsi doseči osnovne sreče in osnovnega zadovoljstva.

Določene stvari se lahko naučimo samo v slabem vremenu

Kadar smo sredi »nevihte«, se lahko velikokrat zdi, da je ne bo nikoli konec, ampak še vsakič je je. Prej ali slej se znova pokaže modro nebo. To je ena od redkih gotovosti v negotovem svetu. Ključno je, da se pripravimo na najslabše in prebijemo težke čase. Ne dovolimo, da nas preplavi negativnost.

Določene stvari se lahko naučimo samo v slabem vremenu. Nevihte spodbujajo drevesa, da se globlje zakoreninijo. Lahko nas okrepijo, če se jim ne prepustimo povsem.

Postanite bolj divji in bolj svobodni

Bodite to, kar ste, ne takšni, kakršne vas hočejo drugi. Ljudje vas bodo obsojali, ampak ne dovolite, da vas te sodbe opredeljujejo.

Ne dovolite, da vas premagajo neuspehi. Pri sreči gre za opuščanje predstav, kakšno naj bi bilo videti vaše življenje, in sprejemanje tistega, kar imate, namesto tistega, kar si želite. Če si ne želite ničesar, imate vse. Naj vam bo ta misel v navdih.

Če želite biti srečni, morate zgolj biti malce bolj divji.

Več o tem, kako lahko vsi najdemo pomen v divjini, pa čeprav tik pred vhodnimi vrati, pa preberite v čudoviti knjigi Navdihi iz divjine.