Dr. Peter Attia razloži, kako nam medicina 3.0 lahko pomaga živeti bolje in dlje

Ugledni strokovnjak za dolgoživost dr. Peter Attia je bil v svojih tridesetih maratonski plavalec, ki je prečkal morske ožine, kot je preliv Sante Cataline. Pa vendar je na svoje presenečenje odkril, da v resnici sploh ni zdrav in da mu grozi prezgodnja smrt zaradi bolezni srca.

Potrebujemo nov način razmišljanja o ohranjanju dolgoročnega zdravja

Cilj te nove medicine – ki jo dr. Attia imenuje medicina 3.0 – ni zgolj ta, da ljudi zakrpamo in jih pošljemo domov, jim odstranimo tumorje in upamo na najboljše, temveč da preprečimo, da bi se tumorji sploh pojavili in razširili. Ali da se izognemo srčnemu napadu. Ali nekoga preusmerimo s poti Alzheimerjeve bolezni.

Načini zdravljenja in strategije preprečevanja ter odkrivanja bolezni se morajo spremeniti,

da bodo ustrezali njihovi počasni in dolgotrajni naravi.

Zdaj je že očitno, da se medicina v našem času hitro spreminja. Številni strokovnjaki so napovedovali veličastno novo dobo »personalizirane« ali »natančne« medicine, pri kateri je zdravstvena oskrba natanko prilagojena potrebam pacientov vse do ravni genov. To je brez dvoma plemenit cilj;  vemo namreč, da niti dva bolnika nista popolnoma enaka, tudi če imata na primer na videz enako bolezen zgornjih dihal. Zdravljenje, ki učinkuje pri enem bolniku, se lahko pri drugem pokaže kot nekoristno, bodisi ker se njegov imunski sistem drugače odziva bodisi ker je njegova okužba virusna, ne bakterijska.

Zakaj se ne smemo zanašati zgolj na tehnologijo?

Mnogi misleci s tega področja so prepričani, da bo to novo dobo poganjal napredek v tehnologiji, in bržkone imajo prav; obenem pa moramo upoštevati, da je bila tehnologija (doslej) v veliki meri omejevalni dejavnik. Po eni strani nam izboljšana tehnologija omogoča zbiranje veliko več podatkov o pacientih kot kadar koli prej in pacienti lahko sami učinkoviteje spremljajo svoje biooznačevalce. To je dobro.

Še bolje je, da umetna inteligenca in strojno učenje poskušata prebaviti to ogromno količino podatkov in pripraviti boljše ocene tveganja za, na primer, bolezni srca kot pa dokaj preprosti izračuni, ki jih uporabljamo danes in temeljijo na dejavnikih tveganja. Nekateri poudarjajo možnosti nanotehnologije, ki bi lahko zdravnikom omogočila diagnosticiranje in zdravljenje bolezni s pomočjo mikroskopskih bioaktivnih delcev, vbrizganih v krvni obtok. Toda nanobotov še nimamo, in če ne bo močnejšega javnega ali zasebnega raziskovalnega zagona, jih še dolgo ne bomo imeli.

Težava je v tem, da naša predstava o prilagojeni ali natančni medicini še vedno nekoliko prehiteva tehnologijo, ki je potrebna za njeno uresničitev. Nekako tako kot pri samovozečih avtomobilih, o katerih govorimo, že odkar se avtomobili zaletavajo in ubijajo ali pohabljajo ljudi. Jasno je, da bi bilo človeške napake najbolje odstraniti iz enačbe. Toda naša tehnologija šele danes dohaja vizijo, ki jo gojimo že desetletja.

Pri medicini 3.0 ne gre za tehnologijo, temveč za evolucijo naše miselnosti

Dr. Attia ga je razčlenil na štiri glavne točke.

• Prvič, medicina 3.0 veliko bolj poudarja preprečevanje kot pa zdravljenje. Kdaj je Noe zgradil barko? Preden je začelo deževati. Medicina 2.0 poskuša ugotoviti, kako priti na suho, ko dež že pada. Medicina 3.0 proučuje vremenoslovje in poskuša ugotoviti, ali moramo zgraditi boljšo streho oziroma čoln.
• Drugič, medicina 3.0 pacienta obravnava kot edinstvenega posameznika. Medicina 2.0 vse ljudi obravnava kot enake in sledi ugotovitvam kliničnih preizkušanj, ki dajo določene dokaze. Preizkusi jemljejo v izračun heterogene vhodne podatke (sodelujoči v raziskavah) in dajejo homogene rezultate (povprečni rezultat vseh teh ljudi). Medicina nato te povprečne ugotovitve spet uporabi pri posameznikih. Problem je v tem, da noben bolnik ni povprečen. Medicina 3.0 pa na podlagi teh ugotovitev naredi še korak dlje: globlje prouči podatke in ugotovi, v čem je pacient podoben »povprečnemu« subjektu v raziskavi ali drugačen od njega in v kolikšni meri so njeni rezultati uporabni zanj.
• Tretji filozofski premik je povezan z našim odnosom do tveganja. V medicini 3.0 je naše izhodišče poštena ocena in sprejemanje tveganja – s tveganjem neukrepanja vred.
• Četrti in morda največji premik se nanaša na to, da se medicina 2.0 v veliki meri osredotoča na življenjsko dobo in se skoraj v celoti usmerja v preprečevanje smrti, medicina 3.0 pa namenja veliko več pozornosti ohranjanju zdravja in kakovosti življenja.

Več o tem, zakaj je pomembno, da si prizadevamo za več kot zgolj odsotnost bolezni ter invalidnosti in zakaj medicina 3.0 zahteva od vas veliko več kot medicina 2.0, pa preberite v novem članku na našem blogu.