Kako ustvariti občutek varnosti v telesu, kadar je naš živčni sistem dereguliran

Ogledov
Kako ustvariti občutek varnosti v telesu, kadar je naš živčni sistem dereguliran

Kronični stres, disfunkcionalno okolje in pomanjkanje predvidljivosti ali varnosti lahko ustvarijo okoliščine, v katerih avtonomni živčni sistem obtiči v odzivu na stres. Takrat vagusni živec ne deluje pravilno. Ker ne moremo zapustiti stanja deregulacije, lahko leta in celo desetletja ostanemo v tem aktiviranem stanju. Stanje našega živčnega sistema močno vpliva na naš odnos do sebe, do drugih in do sveta okoli nas. Po daljšem obdobju aktivacije živčnega sistema se lahko zgodi, da živimo v nenehnem načinu preživetja.


Dr. Nicole LePera je prepričana, da v takšnem stanju živi velika večina prebivalstva, kar vodi do vrtoglavih ravni depresije, anksioznosti, zasvojenosti in drugih težav z duševnim zdravjem.

Učinki kronične deregulacije živčnega sistema so različni in lahko obsegajo:

  • disociacijo ali občutke raztresenosti, odsotnosti, otopelosti ter zmedenosti glede tega, kaj se zares dogaja in kaj je resnično;
  • hipervigilnost ali nenehno oprezanje za nevarnostjo v okolju (ki se pogosto kaže kot socialna anksioznost);
  • ugajanje, tj. prizadevanje, da bi ljudem ugodili, pri čemer zanemarimo lastne potrebe, da bi se izognili konfliktom ali napetostim;
  • hipovigilnost ali izogibanje, izolacijo ter depresiji podobna stanja.

 

Z vsakim od teh odzivov nam telo pošilja jasno sporočilo: Ne počutim se varno.

 

Dolgotrajno bivanje v tem stanju lahko povzroči izčrpanost, nespečnost, burno čustveno odzivnost, občutke ali misli obupa ali strahu ter nezmožnost povezovanja z drugimi. Nekateri to izkušnjo opisujejo tako, da njihove življenje vodijo odločitve, ki temeljijo na strahu, pri čemer so sami popolnoma brez nadzora. V tem stanju izgubimo dostop do intuicije, ustvarjalnosti in zmožnosti čustvenega povezovanja z drugimi.

Spoprijemanje z nereguliranim živčnim sistemom

Verjetno ste že opazili, da v nekaterih pogledih pravzaprav ne živite v telesu. Nemara ugotavljate, da večino časa prebijete v glavi oziroma v svojem razmišljajočem umu, ki ga zapolnjuje nenehno žlobudranje.

 

Mnogi so se od nelagodja nereguliranega telesa naučili odmakniti tako, da se zamotijo s svojimi mislimi.

 

Čeprav so se te navade obvladovanja razvile kot najboljši poskus reguliranja živčnega sistema in ustvarjanja občutka varnosti, nas še vedno ločujejo od telesa in njegove notranje modrosti.

Ustavite občutek varnosti v telesu

Morda tudi vi ugotavljate, da je vaše telo že dolgo v nereguliranem stanju. Dr. LePera pravi, da je večino svojega odraslega življenja preživela v tem stanju, in zagotavlja vam, da svoj živčni sistem lahko vrnete v ravnovesje in v svojem telesu ustvarite občutek varnosti. K temu bomo pripomogli z zadovoljevanjem njegovih potreb.

 

Če zadovoljite potrebe telesa, izboljšate njegovo zmožnost obvladovanja in prenašanja stresa

ter obvladovanja različnih čustev.

 

Poleg tega, da zadovoljujete svoje potrebe po prehrani, spanju in gibanju, lahko izvajate tudi naslednje vaje, ki telesu pomagajo pošiljati signale varnosti. Poskusite jih delati vsak dan.

Fiziološki vzdih

Ta vzorec dihanja, pri katerem dvema vdihoma skozi nos sledi podaljšan izdih skozi usta, pomaga umiriti živčni sistem. Z zaporednimi vdihi napolnimo drobne zračne mešičke v pljučih, ki jim pravimo alveoli. Ti se naravno praznijo med običajnim dihanjem, pri čemer se količina kisika zmanjša, količina ogljikovega dioksida pa poveča. Takrat telo prejme signal o stresu. Fiziološki vzdih pljučnim mešičkom omogoča, da se znova napihnejo, sprejmejo več kisika, uravnovesijo ravni kisika in ogljikovega dioksida ter telesu pošljejo signal varnosti.

  • Dvakrat zaporedoma vdihnite skozi nos.
  • Izdihnite skozi usta in podaljšajte izdih, da bo daljši od vašega običajnega vzorca dihanja (približno toliko, kot bi zazehali).
  • Ob izdihu v telesu zaznajte umirjenost ali olajšanje (manj napetosti v ramenih, sprostitev obraznih mišic in tako naprej).
  • Ponovite.

Samopomirjujoč dotik

Nežen, pomirjujoč dotik aktivira vagusni živec in telesu pomaga k umirjenosti in občutku varnosti. Tako kot se dojenček odziva na zibanje, se telo odzove na toplino in nego, ki pomirjata stisko in prinašata občutek telesne varnosti.

  • Poiščite prostor, kjer lahko nekaj trenutkov udobno ležite ali sedite. Če se počutite varno, lahko zaprete oči.
  • Roke nežno položite na prsni koš, nad srce.
  • Občutite toploto in nežni pritisk svojih rok, lastni dotik na telesu.
  • Dva- ali trikrat globoko vdihnite in med vdihom ter izdihom občutite naravno dviganje in spuščanje prsnega koša.
  • Začutite energijo med rokami in srcem, ko z rokami krožite nad srcem.
  • Bodite pozorni na toploto in energijo pod rokami. Predstavljajte si, da se vam pod rokami nad srcem vrtinči zlata svetloba.
  • Nekaj vdihov ostanite tako in opazujte občutke v telesu. Nadaljujte, kolikor dolgo želite.

Čutilna varnost

Čutila so uporabno in lahko dostopno orodje za lajšanje stresa in vračanje živčnega sistema v uravnoteženo stanje. V nadaljevanju boste našči predloge, kako lahko čutila izkoristite za ustvarjanje prisotnosti in varnosti v telesu.

Vsakega lahko uporabite na več načinov. Začnite s podanimi idejami, odkrivajte pa tudi lastne čutilne navade, ki vas pomirjajo. Ugotovite, kaj vam ustreza, in si to zapišite, da boste iztočnice za boljše počutje imeli vedno pri roki.

  • VID: Ogledujte si fotografije nekoga, ki vam je ljub, ali kraja, ki vas pomirja (na primer fotografijo narave). Med gledanjem teh fotografij se osredotočite na občutke.
  • VOH: Prižgite dišečo svečo ali kadilo ali segrejte eterično olje in se naužijte vonjav; sivka, rožmarin in jasmin pomirjajo.
  • TIP: Zavijte se v mehko, toplo odejo ali pa pod bosimi nogami ali rokami občutite zemljo. Pripravite si toplo kopel in se nekaj minut namakajte.
  • OKUS: Počasi okušajte zeliščni bombon ali srkajte zeliščni čaj (kamilični, sivkin ...); občutite okuse, ki vam polnijo usta, in uživajte v njih.
  • SLUH: Predvajajte si svojo najljubšo pomirjujočo glasbo ali poiščite kraj na prostem, kjer se lahko uglasite z zvoki narave (na primer s šepetom vetra ali petjem ptic).
  • GIBANJE: Izvajajte kakršno koli ritmično ali ponavljajoče se gibanje (na primer pletenje, hoja, kolesarjenje, plavanje ...) in tako umirite telo. Ne glede na vrsto gibanja usmerite pozornost na spreminjajoče se telesne občutke in umirjanje.

Več o tem, kako lahko spremenite vedenja in navade, ki vam ne koristijo več, pa odkrijte v interaktivnem priročniku Kako prebuditi svoj pristni jaz.

Sorodni članki
Poglejte ljudi okrog sebe. Številni so depresivni in tesnobni. Še več jih je po nepotrebnem nesrečnih, ker se počutijo izgubljene v svetu, ki smo ga ustvarili. Toda kaj če se vzroki (ter rešitve) za to epidemijo duševnih stisk skrivajo drugje, kot smo mislili do zdaj? Priznani novinar Johann Hari je več let iskal odgovor na to vprašanje ...
[mgz_pagebuilder]{"elements":[{"row_type":"full_width_row","content_position":"top","gap_type":"padding","content_align":"center","device_type":"all","background_type":"image","background_style":"auto","background_position":"center-top","parallax_speed":0.5,"mouse_parallax_size":30,"mouse_parallax_speed":10000,"lg_background_type":"image","...
[mgz_pagebuilder]{"elements":[{"row_type":"full_width_row","content_position":"top","gap_type":"padding","content_align":"center","device_type":"all","background_type":"image","background_style":"auto","background_position":"center-top","parallax_speed":0.5,"mouse_parallax_size":30,"mouse_parallax_speed":10000,"lg_background_type":"image","...
© 2021 Založba Primus d.o.o. Vse pravice pridržane.