Odkrijte, kako vam biblioterapija lahko pomaga razumeti sebe in druge

Biblioterapija je v primerjavi z drugimi terapijami edinstvena, ker ima dvojno dinamiko: bralec je hkrati opazovalec in sodeluje v dogajanju; sprejme izmišljen svet in hkrati najde smisel v svoji resničnosti.

Kako deluje biblioterapija?

S tem ko se seznanimo s pogledi lika ali avtorja in jih razumemo, morda začnemo njegovo razrvanost ali radost prepoznavati tudi v sebi. Sekundarni liki nas morda spomnijo na osebe v našem življenju, ki jih prej nismo znali ceniti ali jih nismo razumeli, zato je lahko raziskovanje njihovega ravnanja skozi literaturo osvežujoče tolažilno, saj nam omogoča bolj uravnoteženo sprejemati njihovo nepopolnost ali pa zmanjša naš strah pred njimi oziroma spremeni naš ambivalentni odnos do njih.

Včasih lahko doživljanje novega čustva, ki ga intuitivno prepoznavamo v liku, vendar ga še ne znamo ubesediti, vzbudi starejša čustva, povezana s težkim spominom ali izkušnjo konflikta, kar nam omogoči nov pogled nanj in morda tudi razrešitev.

Ena največjih pionirk biblioterapije, profesorica dr. Caroline Shrodes, je zapisala, da »biblioterapija temelji na 'šoku prepoznanja', ki ga bralec doživi, ko v zgodbi ali drugi obliki literature zagleda sebe ali svoje bližnje«.

Trdila je, da avtor ustvari alternativno resničnost, simulacijo, ki se zdi tako resnična, da v bralcu vzbudi resnična čustva,

ki jih lahko opazuje in premišlja o njih ter tako pridobi nov vpogled in razumevanje.

Koristi biblioterapije kot terapevtske prakse

• Boljše samozavedanje. Z branjem o likih in njihovih okoliščinah lahko pridobimo nov vpogled v svoja čustva in vedenje. Jasno vidimo, zakaj protagonistu ne uspe, in to nam je lahko v pomoč pri ozaveščanju tistega, česar pri sebi prej nismo videli.
• Branje spodbuja domišljijo, osvetli naša čustva in potrjuje, da so naše težave povsem človeške. Poleg tega ponuja tudi oddih od njih ali rešitve zanje, pa tudi življenjski smisel, s čimer nas bogati.
• Tako kot meditacija tudi branje povzroča spremembe v možganih. To izboljšuje izvršilne funkcije in omogoča boljšo regulacijo čustev, zato se v danih okoliščinah lažje ustrezno odzovemo, s tem pa se zmanjšajo stres, anksioznost in depresija.
• Ne samo branje, tudi pisanje je lahko zdravilno. Kreativne tehnike biblioterapije (kombinacija branja in pisanja) nam omogočajo, da začnemo zavestno in nezavedno predelovati svoja čustva, kar spodbudi okrevanje.

Katere knjige so zdravilne?

Podobno kot je to v tradicionalni psihoterapiji, je Caroline Shrodes menila, da ima literarno besedilo lahko zdravilne učinke, če so izpolnjeni trije pogoji: identifikacija (vključno s projekcijo in introjekcijo), katarza in vpogled.

• Identifikacija: bralec se poistoveti z likom in se tako poveže z njim ali besedilom.
• Katarza: ob besedilu se bralec poveže s svojimi čustvi in jih tako sprosti (katarzičen odziv).
• Vpogled: besedilo omogoča bralcu vpogled v njegove okoliščine na podlagi težav, s katerimi se spoprijema lik, zato lahko tak uvid terapevtsko poveže z nadaljnjim učenjem.

Domneva se, da bo bralec sprejel povezanost, empatijo ali potrditev, ki jih morda začuti, zavrnil pa bo besedilo ali dele besedila, ki jih doživlja kot preveč ogrožajoče ali kot prevelik izziv za njegov ego.

Najpomembnejše pri tem pa je (kot pri vsaki obliki terapije) razbiti ponavljajoče se vzorce mišljenja,

ki nam ne koristijo več, in jih zamenjati z novimi pogledi na svet.

Vpliva čustev se popolnoma osvobodimo šele takrat, ko jih v celoti doživimo

Psihiater in univerzitetni profesor Murray Bowen je rekel: »Do svojih čustev je bolje imeti prijateljski odnos kot sovražnega. Če se želimo znebiti projekcij, ki nam delajo težave, jih moramo najprej ozavestiti.« V bistvu velja, da se vpliva čustev popolnoma osvobodimo šele takrat, ko si jih dovolimo v celoti doživeti, ne ko jih potlačujemo ali zavračamo.

In literatura nam omogoča prav to: izraziti svoja čustva prek branja, namesto da jih potlačimo ali zadržujemo.

Tako začnemo proces izbire, pregledovanja in predelave, v katerem nekaj sprejmemo in drugo zavržemo. Pisno besedilo nam vedno nekaj sporoča, če smo pripravljeni slišati, opazovati in o tem premišljevati. Z raziskovanjem teh namigov pa se začnejo spreminjati tudi vzorci preteklosti.

Več praktičnih nasvetov in vpogledov v učinke biblioterapije, pa tudi bralni seznam od A do Ž za vsako razpoloženje ali potrebo, pa najdete v svetovni uspešnici Biblioterapija.