Osho: »Poistovetenje z nečim, kar nisi ti, sproži nastanek ega«

Poistovetenje z nečim, kar nisi ti, sproži nastanek ega. Ego je istovetenje z nečim, kar nisi ti.

S tem, kar si, se ni treba istovetiti

Istovetenje enostavno ni potrebno, saj si že to. Torej, pri vsakršnem istovetenju se enačiš z nečim drugim – z nečim, kar nisi ti. Človek se lahko istoveti s svojim telesom, s svojim umom. Ampak v trenutku poistovetenja izgubi sebe. To je ego. Tako se ego izoblikuje in učvrsti.

Kadar koli rečeš 'jaz', se istovetiš z nečim, z nekim imenom, z neko obliko, z nekim telesom, z neko preteklostjo, z umom, mislimi in spomini. Močno se istovetiš z nečim. Šele tedaj lahko rečeš 'jaz'. Če se ne istovetiš z ničimer drugim in če znaš ostati sam s seboj, potem ne moreš reči 'jaz'. 'Jaz' enostavno odpade.

Če se istovetiš z nečim, si v zaporu

Prav tvoje poistovetenje postane tvoj zapor. Ne istoveti se z ničimer, ostani docela ti! To je potem svoboda.

Zdaj veš, kaj je ujetost: ego je ujetost in stanje brez ega je svoboda.

 In ego ni nič drugega kot istovetenje z nečim, kar nisi ti. Na primer, vsakdo se istoveti s svojim imenom, čeprav se vsak otrok rodi brez imena. Nekaterim postane priimek tako pomemben, da so pripravljeni celo umreti zanj.

Kaj naj bi bilo tako posebnega v imenu? A v trenutku poistovetenja z njim postane zelo pomembno. Vsakdo pa se rodi brez imena, brezimen. Tu je še oblika, vsakdo se istoveti s svojo obliko. Vsak dan stojiš pred ogledalom. In kaj vidiš? Sebe? Ne, nobeno ogledalo ne more odzrcaliti tebe, ampak zgolj obliko, s katero se istovetiš. A človeški um je zelo nespameten; ta oblika se nenehno, iz dneva v dan spreminja, a človek kljub temu ne spregleda utvare.

Kakšna je bila tvoja oblika, ko si bil otrok? Kakšna je bila tvoja oblika, ko si bil v maminem trebuhu? Kakšna je bila tvoja oblika, ko si bil v očetovem semenu? Če bi ti nekdo pokazal sliko jajčeca v maternici tvoje mame – ali bi ga prepoznal? Ali bi ga prepoznal in bi rekel »To sem jaz«? Ne. A zagotovo si se nekoč v preteklosti poistovetil s tem jajčecem … Potem si se rodil – in če bi ti nekdo predvajal tvoj prvi jok, ali bi ga prepoznal in bi rekel »To je moj jok«? Ne, ampak v resnici je bil tvoj in zagotovo si se istovetil z njim.

Če bi umirajočemu pokazali album s fotografijami …

Njegova oblika se je venomer spreminjala. Zaznal bi rdečo nit, pa vendar nenehno spreminjanje iz trenutka v trenutek. Telo se vsakih sedem let popolnoma, docela spremeni. Nič ne ostane isto, niti ena sama celica. A kljub temu si mislimo: To je moja oblika, to sem jaz. Zavest pa nima oblike. Telesna oblika je zgolj nekaj zunanjega – kar naprej se spreminja in spreminja in spreminja, menjavamo jo kakor oblačila.

Če se ne istovetiš z ničimer – ne z imenom ne s telesno obliko, sploh z ničimer – kje je potem ego?

Potem sicer si, pa vendar nisi.

Potem si v svoji popolni čistosti, vendar brez ega. Ravno zato je Buda jazu pravil ne-jaz; imenoval ga je anatta, anatma. Dejal je: »Ni ega, zatorej ne moreš reči niti, da si atma. Ne moreš si reči 'jaz', saj ni 'jaza'. Je samo čisto bivanje.« Čisto bivanje je svoboda.

Ego je kakor tema – ni se mogoče znebiti teme, lahko samo z lučjo posvetiš vanjo

V trenutku, ko zasije svetloba, teme ni več. Lahko rečeš, da se tako znebimo teme, vendar ne jemlji tega dobesedno! Teme sploh ni, tema je odsotnost svetlobe. Zato ne moreš nič direktno narediti z njo. Nekaj lahko narediš le s svetlobo – jo bodisi prižgeš bodisi ugasneš. Če želiš temo, ugasni luč; če ne želiš teme, prižgi luč. Ega se ni mogoče znebiti.

Meditacije se lahko naučiš – in prav meditacija deluje kakor luč, meditacija je luč.

Postani luč, pa nikjer ne boš našel ega. Če se ga hočeš znebiti, se boš znašel v težavah. Namreč, kdo pa je ta, ki se hoče znebiti ega? To je sam ego, le da zdaj igra novo igro, imenovano duhovnost, religija, samospoznanje. In kdo zastavlja to vprašanje? Spet ego, ki te ima za norca. Ko ego vpraša, kako se je mogoče znebiti ega, seveda pomisliš: »To ne more biti ego. Kako bi se mogel ego zanimati za samomor?« Ego te tako kar naprej zavaja.

Tvoj pravi, naravni jaz nima nobenih vprašanj in ne potrebuje nobenih odgovorov

Tvoj pravi, naravni jaz je poln svetlobe, je ena sama svetloba. Ne pozna teme, še nikoli je ni videl. Ni se ti treba znebiti ega. Samo ozri se vase, poglej, kje je – najprej ga najdi! Zdajle naj te ne skrbi glede tvojega pravega, naravnega jaza. Samo podaj se v lastno notranjost in išči ego. Ne boš ga našel.

Namesto njega boš našel svoj pravi, naravni jaz – sijoč in dišeč kakor lotosov svet. Nikjer drugje ne boš našel tolikšne lepote. To odkritje je najlepše doživetje v življenju.

Ko enkrat uzreš svoj lotos svetlobe, ko vidiš cveteti lotos v sebi, je z egom za vedno konec vprašanj.

Več o tem, kako se osvoboditi slepila, pa preberite v Knjigi o egu.