Poskusite tole preprosto vajo in odkrijte zdravilno moč vagusnega živca

Telesno in čustveno počutje sta tesno povezana. Če nas muči glavobol, je težko biti srečen, vesel in navdušen nad stiki z drugimi ljudmi. Toda če smo se dobro naspali, potelovadili in se lepo najedli, se počutimo odlično in si seveda želimo biti družabni. Ta povezava je dobro znana.

Malo pa nas ve, da vagusni živec pomaga uravnavati večino telesnih funkcij, ki so potrebne za našo čilost in dobro počutje. Ta živec mora delovati pravilno, da smo lahko zdravi, čustveno trdni in sposobni ustreznega sodelovanja z družino, prijatelji in drugimi ljudmi.

Polivagalna teorija in vagusni živec

Polivagalna teorija pravi, da je povečanje dejavnosti hrbtne veje vagusnega živca obrambna strategija, s katero v skrajno nevarnih okoliščinah sprožimo fiziološko stanje šoka ali odklopa, da bi mogli preživeti, pri čemer je lahko nevarnost dejanska ali zgolj namišljena. Navidezna vdaja ali hlinjenje smrti nam utegneta kdaj rešiti življenje; če smo negibni, se lahko izognemo pozornosti plenilca ali sovražnika, s fiziološkega gledišča pa pomeni imobilizacija tudi varčevanje z energijo.

Toda če je hrbtna veja našega vagusnega živca stalno dejavna, tudi tedaj, ko nas nič in nihče ne ogroža, smo prikrajšani za jasen uvid v stvarnost, za ustvarjalnost in za veselje do življenja – vse to nam je onemogočeno, dokler se ne vrnemo v stanje družbenega delovanja.

V naši kulturi se že nekaj časa intenzivno ukvarjamo s težavami, ki izvirajo iz stresa.

Na žalost pa se večinoma ne zavedamo, da je nevarnost za naše zdravje tudi vsestransko

razširjena kronična dejavnost hrbtnega vagalnega vezja.

Odpravite posledice kroničnega stresa

Stanley Rosenberg pravi, da je knjigo Zdravilna moč vagusnega živca napisal, da bi predstavil pomembnost pravilnega delovanja vagusnega živca čim več ljudem, tudi tistim, ki nimajo nobenih izkušenj s kraniosakralno terapijo ali drugimi oblikami praktične ročne (manualne) terapije.

Z vajami in tehnikami, opisanimi v knjigi, lahko povrnemo prožnost delovanja avtonomnega živčnega sistema. Z njimi odpravimo splošne neugodne posledice kroničnega stresa, ki nastane zaradi čezmerne stimulacije simpatične verige hrbtenice ter depresivnega vedenja in zapiranja vase, kar je posledica delovanja hrbtnega vagalnega vezja.

Vaje so neinvazivne in ne predvidevajo jemanja zdravil ali kirurških posegov. Izboljšave v delovanju trebušne veje vagusnega živca se kažejo tudi v boljšem delovanju notranjih organov, ki sodelujejo pri dihanju, prebavi, izločanju in spolni funkciji.

Poskrbite, da se vaš živčni sistem naravno vrne iz stanja stresa

Pozitivni učinki so kumulativni. Naš avtonomni živčni sistem postane odpornejši vsakič, ko nam uspe po aktivaciji hrbtenične simpatične verige ali hrbtne veje vagusnega živca ponovno vzpostaviti stanje družbenega delovanja. To lahko storimo z osnovno vajo, zelo preprosto tehniko samopomoči.

Naš dolgoročni cilj je spodbuditi avtonomni živčni sistem, da se samodejno, naravno vrne

iz stanja stresa ali depresije v stanje družbenega delovanja, takoj ko se začnejo razmere izboljševati

in se ponovno začnemo počutiti telesno in čustveno varne.

Preprosta vaja, ki jo lahko naredite kar zdaj

Na začetku vajo izvajajte leže na hrbtu. Ko jo boste obvladali, pa jo lahko izvajate tudi sede na stolu ali stoje.

1. Udobno leže na hrbtu prepletite prste ene roke s prsti druge.
2. Dlani položite na zatilje, pri čemer teža glave udobno počiva na prepletenih prstih. S prsti bi morali občutiti trdnost lobanje, na zatilju pa kosti prstov. Če imate zategnjeno ramo in ne morete položiti obeh dlani na zatilje, je dovolj, da uporabite eno roko, pri čemer naj se prsti in dlan dotikajo obeh strani zatilja.
3. Držite glavo na mestu, poglejte desno, oči premaknite toliko, da vam je še udobno. Ne obračajte glave. Samo premaknite oči. Še naprej glejte desno.
4. Po krajšem času – čez 30 ali celo 60 sekund – boste pogoltnili slino, zazehali ali vzdihnili. To je znak sprostitve v vašem avtonomnem živčnem sistemu. (Normalnemu vdihu sledi izdih, toda vzdih je drugačen – ko vdihnete, sledi temu vdihu pred izdihom še eden.)
5. Spet poglejte naravnost predse.
6. Rok ne premikajte, glava naj ostane pri miru. Tokrat premaknite oči levo.
7. Glejte levo, dokler ne zavzdihnite, zazehate ali pogoltnete sline.

Po končani osnovni vaji odmaknite dlani od glave, usedite se ali vstanite.

Ocenite svoje počutje. Ali se je gibljivost vratu izboljšala? S

e je vaše dihanje spremenilo? Opazite še kaj?

Več vaj za samopomoč pri tesnobi, depresiji, travmi in avtizmu pa odkrijte v čudoviti knjigi Zdravilna moč vagusnega živca.