Praktična vaja, s katero boste obudili povezavo s svojimi predniki

V naši dobi smo na Zahodu po večini razvili kulturna okolja, v katerih se ne spominjamo več prednikov in jim ne izkazujemo spoštovanja. Čeprav nekatere verske skupine, na primer rimskokatoliška cerkev in pravoslavna cerkev, še naprej izvajajo obrede, s katerimi častijo umrle, še posebej tiste, ki jih imajo za svetnike in naj bi služili kot posredniki med živimi verniki in Bogom, je število teh smeri in skupin znatno upadlo v primerjavi z drugimi kulturami in obdobji.

Globoke korenine človeštva

Najsi priznavamo svoje družinske in druge predniške linije ali ne, izkazovanje spoštovanja prednikom vselej služi kot pomembna povezovalna in obnovitvena funkcija skupnosti. Če naše konkretno rodovno drevo ne bi imelo globokih korenin, njegove veje ne bi nikoli ozelenele in zacvetele ter rodile vas ali mene. Ne glede na to, kdo smo, nas korenine teh dreves povezujejo v skupnost, katere izvori segajo dlje nazaj, kot si lahko predstavljamo, vse do naših skupnih prednikov.

Te korenine segajo do nastanka človeštva in celo še dlje – do pojava najzgodnejših oblik življenja na Zemlji in potem še nazaj, do rojstva in smrti zvezd. Mogoče si je modro predstavljati korenine človeštva kakor žive kable za prenos podatkov, po katerih se pretakajo svetloba, energija in življenjske informacije.

Ta starodavna, a živahna linija presega čas in je vitalen vir za danes živeča bitja.

Po prednikih se prizemljimo na planet in kot planet.

Kaj se zgodi, če se ne počutimo povezani s svojimi predniki?

Ko se nekdo počuti še posebej ločenega od skupnosti svojih prednikov, je odrezan od vira življenjsko pomembne energije, kot da bi bil nenadoma odklopljen. Posledice so oprijemljive.

Na eni strani kontinuuma se tak človek morda spopada s splošnim pomanjkanjem energije, motivacije ali življenjskega smisla.

Na drugi strani morda doživlja prekomeren stres, gon po pretiranem delu, hudo lakoto po dosežkih ali perečo željo po statusu in drugih oblikah zunanjega vrednotenja in priznanja. Pogoste posledice pomanjkljivega napajanja pri prednikih so izkoreninjenost, ločenost od telesa in/ali labilen občutek osebne, kulturne ali družbene identitete.

Kako na prednike gledajo starodavne kulture

Drugače je v starodavnih modrih izročilih, ki še živijo v številnih duhovno bogatih staroselskih kulturah, kjer razumejo pomen človeških prednikov. Brez njih nas ne bi bilo na svetu in brez povezave z njimi ne moremo živeti dobro. V današnjih družbah je ta življenjsko pomembna resnica po večini pozabljena, navkljub številnim tehnološkim dosežkom pri rodoslovnih raziskavah in pri genskem testiranju.

Senegalski pesnik Birago Diop je o tem modro zapisal: »Mrtvi niso mrtvi.«

Ne glede na to, ali se čutimo povezane s svojimi predniki ali pa strahotno ločene od njih,

oni naprej živijo v nas – v naših telesih, možganih, navadah, okusih, odzivih in

v drugih vzorcih čutenja, mišljenja in obnašanja.

Pravzaprav je naš biološki živčni sistem izvorno povezan z obširnejšim kolektivnim živčnim sistemom, ki ni omejen na linearni čas ali na kateri koli prostor. Naši predniki niso živeli »nekje drugje« in niti zdaj ne živijo »nekje drugje«, na drugem kontinentu ali v drugem času kakor mi. Niso živeli pred nami, živijo v nas!

Vsakdo med nami pripada veličastni liniji bitij, ki se razteza nazaj,

v neskončnost, do skritih kotičkov neznanega časa – in za vedno naprej, v prihodnost. N

ihče ni sam v širni shemi, v prostrani mreži.

Praksa: enostavno rodovno zdravljenje

K rodovnemu zdravljenju lahko pristopimo kot k notranjemu kontemplativnemu potovanju. Vsi, ki smo danes živi, zmoremo skrbno in z zavedanjem pomagati obnoviti rodovne energije oziroma energije medgeneracijske travme, tako da jih privedemo nazaj v navzočnost in integracijo.

S tem v svoji rodovni liniji omogočimo nova spoznanja, potravmatsko rast in prilagodljivost, ki se potem kakor valovi širijo navzven in pozitivno vplivajo na druge pripadnike naše skupnosti. Če se vam zdi ta proces zahteven, se ga lotite v navzočnosti izurjenega terapevta ali pod strokovnim vodstvom v okviru skupinske delavnice.

• Za začetek izberite miren čas in prostor, kjer vas ne bo nihče motil. Udobno se namestite.
• Ko ste pripravljeni, se povežite s svojim telesom tako, da se uglasite s svojimi notranjimi zaznavami, mislimi in občutki. Notranje zavedanje boste potem uporabili kot instrument za vzpostavitev povezave.
• V nadaljevanju izoblikujte jasno namero, da se želite povezati z izbranim prednikom oziroma predniki. Ob tem se zavedajte, da se je živčni sistem vašega telesa sposoben naravnati na informacije o tem predniku, ne glede na to, kje v vaši družini oziroma v kateri zgodbi se ohranja ta vednost. Samo prisluhnite in se odprite sprejemanju, ob tem pa z blagim osredotočanjem sproščeno ohranjajte svojo namero.
• Zaznajte vse morebitne zaznave, čustva, podobe, ozračje, okus ali spomin, ki se pojavijo. Zdaj spremljajte zaznani vtis, in sicer tako, da se še intenzivneje naravnate nanj. Ob tem se vtis pogosto še poglobi in se vam razodene v večji meri. Pomembno je ostati osredotočen na razvijajočo se informacijo, kakršna je, ne da bi jo poskušali tolmačiti ali razumeti.
• Nekaterim pomaga pisanje dnevnika o procesu, saj pisanje lahko spodbudi intuitiven pretok informacij in zavedanja. Pomnite, da se ne smete osredotočiti na interpretacijo. Namesto tega bodite samo navzoči in zaznavajte dogajanje.
• Če bi samo premišljevali o travmi, je s tem ne bi niti odstranili niti spremenili. Morate občutiti in zaznavati informacije o travmi. Medgeneracijsko ozdravljenje se pojavi, ko vnesete navzočnost in odnosnost v razklane oziroma fragmentirane energije travme; tako se lahko ponovno integrirajo nazaj v reko življenja.

Več uvidov in praks za zdravljenje našega trpečega sveta in uglaševanje z energijsko matrico najdete v čudoviti knjigi Uglašeni.