Praktična vaja za vzpostavitev dialoga s svojimi notranjimi deli in doseganje notranjega ravnovesja

Vsi smo bili vzgojeni v prepričanju, ki ga dr. Richard C. Schwartz, avtor uspešnice Ni slabih delov, imenuje sistem enotnega uma – gre za idejo, da imate en um, iz katerega izvirajo različne misli in čustva, vzgibi in potrebe. Ker je ta pogled zelo razširjen v naši kulturi, nikoli ne podvomimo o njegovi utemeljenosti, zato želi, da še enkrat pogledate, kdo ste v resnici.

Mnogoterost: nov pogled na osebnost

Dr. Schwartz pravi, da se rodimo s številnimi podumi, ki so v nas v nenehni interakciji. Temu na splošno pravimo razmišljanje, saj se deli stalno pogovarjajo drug z drugim in z vami o tem, kaj morate storiti ali kako čim bolje delovati, in o podobnem.

Kadar ste v dilemi, vam najbrž en del pravi: »Stori to!«, neki drug pa: »Da si ne bi slučajno drznil!«. Ker menimo, da gre zgolj za nasprotujoče si misli, sploh nismo pozorni na notranje udeležence v ozadju razprave.

Model notranji družinskih sistemov, predstavljen v knjigi Ni slabih delov, vam pomaga,

da jim začnete namenjati pozornost, pa tudi postati dejaven notranji vodja, ki ga vaš sistem delov potrebuje.

Naši notranji deli niso ovire

Paradigma enotnega uma nas zlahka pripelje do tega, da se začnemo bati ali se sovražiti, ker smo prepričani, da imamo samo en um (poln primitivnih ali grešnih plati), ki ga ne moremo nadzorovati. Ko se obupno trudimo to početi, se samo še bolj vozlamo in ustvarjamo neusmiljene notranje kritike, ki nas napadajo zaradi naših slabosti.

Ker večina psihoterapevtskih in duhovnih praks temelji na prepričanju o enotnem umu, njihove rešitve pogosto ta pogled le še krepijo, saj nam svetujejo, da popravimo iracionalna prepričanja ali jih odpravimo z meditacijo, ker da so ta zgolj ovire, ki izvirajo iz našega enotnega uma.

Številne meditacijske šole imajo denimo misli za nadloge, ego pa za oviro ali napoto, pri čemer skušajo meditirajoče naučiti, naj jih ignorirajo ali presežejo.

Toda pogosto ugotovimo, da bolj ko se trudimo znebiti se neprijetnih čustev in misli, tem močnejši ti postanejo.

Je naš ego res skrivnostni sovražnik?

V nekaterih hindujskih tradicijah menijo, da ego dela za boginjo Majo, katere cilj je usmerjati ljudi k prizadevanjem za doseganje materialnih stvari ali uživaštvu. Maja velja za sovražnico – skušnjavko, podobno krščanskemu satanu –, ki nas drži pripete na zunanji svet iluzij.

Skupina delov, ki jih te tradicije imenujejo ego, so zaščitniki, ki nas preprosto poskušajo ohraniti varne in se odzivajo na druge dele, vsebujoče čustva in spomine iz preteklih travm, ki smo jih zaklenili v sebi, ter jih skušajo onemogočiti.

Večina čuječnostnih prijemov upošteva paradigmo enotnega uma, zaradi česar takšne epizode obravnavajo kot začasno pojavljanje motečih misli in čustev, ne pa kot boleče dele, ki jim je treba prisluhniti in jih moramo imeti radi.

Zakaj bi si želeli pogovarjati se z mislimi in čustvi? Saj nam ne morejo ničesar povedati, kajne?

Pa se izkaže, da nam še kako morejo. Pravzaprav nam lahko povedo veliko pomembnega.

Vaja: spoznajte svojega zaščitnika

Vzemite si trenutek in se udobno namestite, kakor za meditacijo. Če vam pomaga, da globoko dihate, počnite to. Zdaj vas vabim, da premotrite svoje telo in svoj um, pri čemer bodite pozorni na vse izstopajoče misli, čustva, občutke ali vzgibe. To se še nič ne razlikuje od prakse čuječnosti, ko samo opazujete, kaj je tam, kjer ste, in skušate ozavestiti mejo med sabo in svojo okolico.

Pri tem bodite pozorni na vsak vzgib, misel, čustvo ali občutek v sebi. Če zaznate kar koli, se skušajte osredotočiti na to za kakšno minuto in ugotoviti, kje v vašem telesu ali okoli njega je umeščeno.

Ko kaj zaznate, ugotovite, kaj čutite do tega. Ali tega ne marate? Vas jezi? Se ga bojite? Se ga želite znebiti? Ali ste od tega odvisni? Zdaj torej samo ugotavljamo, da imamo nekakšen odnos z mislijo, čustvom, občutkom ali vzgibom. Če poleg odprtosti temu ali radovednosti glede tega čutite še kaj drugega, recite tistim delom sebe, ki jim to morda ni všeč, se tega bojijo ali imajo glede tega kakšna silovita čustva, naj se sprostijo in vam dovolijo, da to spoznate brez predsodkov.

Če vam to ne uspe, nič hudega. Čas izkoristite za pogovor s tistimi svojimi deli, ki se ne morejo znebiti strahu pred tem, da bi dejansko vzpostavili odnos z zaznanim čustvom, mislijo, občutkom ali vzgibom.

Toda če vam uspe ugotoviti, kje v vašem telesu se zaznano nahaja, je varno tudi vzpostaviti odnos s tem. Tedaj se vam vse skupaj utegne zdeti nekoliko nenavadno, vendar vseeno poskusite navezati stik. S tem mislim, da se osredotočite na to čustvo, impulz, misel ali občutek, in to zaznano vprašajte, ali obstaja kaj, za kar bi si želelo, da vi veste, nato pa počakajte na odgovor. Ne razmišljajte o možnem odgovoru, da se lahko sprostijo tudi vsi vaši razmišljajoči deli. Zgolj osredotočeni na mesto v telesu, kjer se zaznano nahaja, tiho počakajte, dokler ne dobite odgovora, in tudi če odgovora ni, s tem ni nič narobe.

Če pa odgovor dobite, lahko vprašate to zaznano v sebi še, česa ga je strah, da bi se zgodilo, če ne bi v vas počelo tega, kar počne. In če boste dobili odgovor tudi na to vprašanje, boste najbrž izvedeli nekaj o tem, kako vas poskuša zaščititi. Če bo tako, mu skušajte izreči vsaj zahvalo za to, ker skrbi za vas, pri čemer bodite pozorni, kako se bo odzvalo na to. Potem ta svoj del vprašajte, kaj potrebuje od vas v prihodnosti.

Ko se vam bo zdelo, da je pravi čas, usmerite pozornost nazaj na okolico, vendar se še prej zahvalite svojim delom za vse, kar vam dovolijo početi, in jim dajte vedeti, da to ni zadnja priložnost za komunikacijo med vami in njimi, saj načrtujete, da bi jih še bolje spoznali.

Več o tem, kako lahko ozdravite svoje travme in obnovite celovitost z modelom notranjih družinskih sistemov, preberite v svetovni uspešnici Ni slabih delov.