Zakaj je dobro, da otrokom glasno beremo?

Ste vedeli, da na pobudo organizacije LitWorld že od leta 2010 vsako prvo sredo v februarju poteka Svetovni dan glasnega branja? Ali pa ste slišali za kampanjo za glasno branje Evropa bere (Europe Reads), v kateri je pridružena tudi Slovenija že od leta 2019 dalje?

Glasno branje otrokom je več kot le način krajšanja skupnega časa; ko otroku berete, mu namreč pomagate, da se nauči novih besed in maternega jezika. Skupno branje krepi tudi odnos med staršem in otrokom ter spodbuja vseživljenjsko ljubezen do učenja in branja – s tem pa otroka nevede pripravljate za uspehe v šoli. 

Koristno je, da začnete brati na glas že dojenčku, tako da se otrok zgodaj seznani z ritmom in zvokom jezika, tudi če še ne razume slišanih besed. V predšolskem obdobju pa glasno branje otroku pomaga predvsem pri širjenju besednega zaklada in razumevanju zapletenih pripovedi.

Z glasnim branjem lahko nadaljujete tudi po tem, ko zna otrok že brati sam. S tem, ko bereta skupaj (dovolj je že petnajst minut na dan), se povezujeta, pogovarjata o prebranem, skupaj smejita, vzdihujeta ali preučujeta zapletene besede, ki jih je otrok morda slišal prvič, ter izmenično delita svoje izkušnje glede prebranega. 

Danes zasloni, igrice in splet tekmujejo za pozornost otrok, zato je pomembno, da otroka usmerjate tudi v prosti čas, preživet ob knjigi, saj lahko ob branju uporablja lastno domišljijo ter ustvarjalnost in glasno razmišlja skupaj z vami.

Branje ni le učenje – je odpiranje sveta, novih idej in ustvarjanje prijetnih izkušenj za otroke vseh starosti. 

Za skupno branje ni starostne omejitve. Tudi ko otroci odrastejo v najstnike, lahko še vedno skupaj berete (romane, mladinske knjige …), klepetate o prebranih problemih, stiskah ter uspehih in izmenjujete mnenja o dobrih knjigah.

Zakaj je dobro, da otrokom glasno beremo?

1. Jezikovne spretnosti
   Glasno branje otrokom izboljša njihov besedni zaklad, jim pomaga razumeti slovnico, jih uči izgovarjanja besed in na splošno izboljša njihove jezikovne spretnosti (izbrane knjige naj bodo primerne starosti in bralni stopnji razumevanja). 

   Vsaka prebrana knjiga pomeni za otroka pridobitev novega znanja. 

2. Kognitivni razvoj
   Branje krepi kognitivne sposobnosti otroka z aktiviranjem in spodbujanjem njegove domišljije, razmišljanja, spomina in nevronskih povezav. Študije so pokazale, da glasno branje vpliva tudi na izražanje otrokovih občutij.
3. Zmožnost osredotočanja in disciplina
   Redne urice glasnega branja pomagajo izboljšati otrokovo osredotočenost in samodisciplino. Hkrati pa so otroci, ki jim starši redno glasno berejo, zmožni daljšega zbranega poslušanja v primerjavi z otroki, ki jim starši ne berejo. 
4. Čustvena vez
   Čas skupnega branja je priložnost za krepitev čustvene vezi med otrokom in staršem. Otroci se dobro počutijo, ko nekaj počnejo skupaj s starši.
5. Učna uspešnost
   Številne študije povezujejo zgodnjo izpostavljenost branju s poznejšim učnim uspehom otroka, zlasti pri branju in pisanju.
6. Empatija in čustvena inteligenca
   Skozi različne zgodbe se otroci učijo o čustvih, izkušnjah, različnih kulturah in pogledih, s čimer krepijo svojo empatijo in čustveno inteligenco.
7. Radovednost
   Glasno branje zgodb, pogovarjanje o prebranem in postavljanje vprašanj spodbujajo otrokovo radovednost in prispevajo k razumevanju sveta, v katerem živimo. 
8. Bralne navade
   Zgodnja izpostavljenost knjigam in rednemu branju spodbuja vseživljenjsko ljubezen do knjig in učenja.

Kako lahko vsak starš otroka navduši za glasno branje?

1. Izberite prave knjige
   Izberite knjige, ki se ujemajo z otrokovimi interesi, hobiji ali priljubljenimi liki. Če je mogoče, naj otrok sam izbere knjigo za skupno branje. 
2. Ustvarite bralno rutino
   Določite vsakodneven čas branja, tako da ga bo otrok z veseljem pričakoval.
3. Bodite izrazni
   Pri glasnem branju uporabite različne glasove za različne like ter spreminjajte tempo in glasnost branja, da bo knjiga otroku še bolj privlačna.
4. Sodelujte z zgodbo
   Otroku postavljajte vprašanja, napovedujte in povežite zgodbo z otrokovimi ali družinskimi izkušnjami.
5. Ustvarite prijeten bralni prostor
   Posvetite branju posebno mesto (kotiček) v svojem domu z udobnimi sedeži, knjižnimi policami in dobro osvetlitvijo.
6. Obiski knjižnic in knjigarn
   Redni obiski knjižnic in knjigarn lahko naredijo branje ter knjige še bolj zanimive. Mnoge knjižnice organizirajo pravljične urice ali zabavne dogodke za otroke, ki so povezani z zanimivimi aktivnostimi, navezujoč se na aktualne knjižne izdaje.
7. Aktivnosti, povezane s knjigami
   Razširite bralno izkušnjo z zabavnimi aktivnostmi, povezanimi s prebrano knjigo, kot so ustvarjanje, risanje, pisanje ali celo kuhanje.
8. Vodite z zgledom
   Naj otrok vidi, kako starša bereta z užitkom. Vaše vedenje služi otroku kot zgled za njegovo vedenje. 

Imajo otroci za svoje vzornike vas ali svoje vrstnike?

V knjigi Otroci nas potrebujejo, Zakaj so starši pomembnejši od vrstnikov? dr. Gabor Maté v soavtorstvu z Gordonom Neufeldom poudarja pomen navezanosti med staršem in otrokom pred navezanostjo med vrstniki. Čeprav v omejeni knjigi avtor ne obravnava glasnega branja, je njegova načela (v širšem smislu) mogoče povezati tudi s skupnim branjem. 

Skupna dejavnost, kot je glasno branje, namreč krepi vezi med staršem in otrokom, kar po mnenju dr. Matéja služi kot orodje, ki staršem ponudi sredstvo za prenos vrednot, znanja, zaupanja, identitete in pravil vedenja.

Dr. Maté v omenjeni knjigi poudarja pomen negovalnega družinskega okolja in čustvene prisotnosti staršev za zdrav otrokov razvoj. To se ujema s koristmi glasnega branja otroku, saj branje krepi čustvene vezi, podpira kognitivni in jezikovni razvoj ter predstavlja varno osnovo za otrokovo raziskovanje in razumevanje sveta.

»Postanite pravi vir stika, varnosti in topline svojim otrokom.« Naj postane glasno branje dragocena praksa pri krepitvi svojega odnosa z otrokom. 

Veliko lepih trenutkov pri skupnem glasnem branju vam želim! 

Pripravila: Petra Boh, univ. dipl. soc. del., Tralala.si in avtorica knjige Spominobarvanka.