Zakaj se bojimo pokazati svojo ranljivost – in kako jo lahko uporabimo v prid ljubezni?

Naravno je, da se neradi soočamo s svojo ranljivostjo. Živimo v družbi, ki pravi, da naj bi bili močni in neranljivi. Nagnjeni smo k ignoriranju ali zanikanju svoje šibkosti. Morda se še posebej bojimo priznati svojo šibkost partnerju. Zdi se nam, da bomo zaradi tega manj privlačni zanj. Zdi se nam tudi, da bi s priznanjem svoje ranljivosti tistemu, ki nas lahko najbolj prizadene, v roke položili orožje. Partner nas lahko izkoristi. Nagonsko se zavarujemo.

Nezmožnost prepoznavanja partnerjeve ranljivosti

Včasih neradi prepoznamo znake nezadovoljstva pri partnerju, celo kadar so očitni. Ne vemo natančno, kaj naj bi naredili ali čutili, še posebej če nimamo podlage za učinkovito odzivanje. Morda še nikoli nismo videli, kako graditi varno vez v praksi. Ali pa ne želimo priznati ali se zaplesti v partnerjevo, posledično pa tudi v svojo ranljivost.

Dr. Sue Johnson, avtorica knjige Močno me objemi, pravi, da jo vedno navduši, kako nas otroški jok pripravi do odziva. Temu znaku damo prednost. Naši otroci nas ne ogrožajo in mi sprejmemo dejstvo, da so ranljivi in nas potrebujejo.

Otroke vidimo v okviru navezanosti, odrasle pa smo se naučili gledati drugače.

Moč ranljivosti v partnerskih odnosih

Dejstvo je, da nikoli ne bomo ustvarili zares močne, varne vezi, če svojim partnerjem ne dovolimo, da nas spoznajo v celoti, ali če nas oni ne želijo v celoti spoznati. Želimo si partnerjeve odzivnosti na našo bolečino in jo tudi potrebujemo. Vendar se partner ne more odzvati, če mu svoje bolečine ne pokažemo.

Za ljubezen sta potrebna pogum in zaupanje.

Kako deliti svojo ranljivost s partnerjem

Ko ste pripravljeni z njim deliti svojo ranljivost, začnite počasi. Ni vam treba takoj razkriti svoje duše. Velikokrat je dobro, če spregovorite o tem, kako vam je deliti to z njim ali njo. »Težko se mi je pogovarjati o tem …« je odličen začetek. Tako vam bo lažje razkriti delček tega, glede česar ste ranljivi. Ko se počutite udobno, lahko še bolj odprto spregovorite o razlogih za vašo bolečino.

To bi moralo odpreti vrata vašemu partnerju, da se odzove in razkrije svoje ranljive točke ter vzroke zanje.

Ob takih priznanjih pogosto naletimo na začudenje. Dr. Johnson pravi, da se na njenih terapijah takrat, ko eden od partnerjev prvič resnično izrazi svojo ranljivost, drugi partner odzove s šokirano nejevero. Prej je pri partnerju videl le površinske čustvene odzive, tiste, ki prikrivajo in skrivajo globlja čustva in ranljivost.

Prepoznavanje in soočanje z ranljivimi točkami

Samo prepoznavanje ranljivih točk in pogovarjanje o njih teh ne bo odpravilo. Postale so vgrajeni alarmi, ki kažejo, da je naša čustvena povezava s ključnimi ljubljenimi ogrožena, in jih ne moremo kar tako izključiti. To najbrž kaže, kako je navezanost za nas pomembna. Naš živčni sistem rad vzdržuje povezave med alarmi za strah in amigdalo, delom možganov, ki shranjuje »posnetke« čustvenih dogodkov. Ves sistem je narejen tako, da se informacije zlahka dodajajo in težje odstranjujejo.

Že pogovor s partnerjem o najglobljih strahovih in hrepenenjih sprosti velikansko breme. Premislita, ali sta se kdaj pogovarjala o ranljivosti in prizadetih čustvih, ter ali vama je ta pogovor pomagal čutiti večjo bližino. Lahko prepoznata trenutke, ko sta se počutila nepovezana in se ujela v negativen vzorec? Pomembno je, da prepoznata znake, ki spodnesejo vajino čustveno ravnovesje, ter jih poročata drug drugemu brez obtoževanja.

Najpomembnejše je iskreno izražanje

Obstaja precej odtenkov bolečine, ki pridejo na plano, ko se partner dotakne naše ranljive točke. Ali lahko ta čustva podelite s partnerjem? Poskušajte uporabljati preprost, jasen jezik in se osredotočite na iskreno izražanje. Velike, dvoumne besede ali oznake lahko le zapletejo ta pogovor.

Če se zatakne, se pogovorita o tem in se poskusita vrniti tja, kjer sta bila še jasna, in začnita znova od tam.

Ko se zapleteva v najin ciklus in jaz __________________ (uporabite glagol dejanja, npr. zahtevam), čutim _______________ (površinsko čustvo). Moj čustveni sprožilec za občutek nepovezanosti se vključi, ko vidim/začutim/slišim ________________ (navezovalni znak). Na globlji ravni čutim _______________ (primarno, ranljivo čustvo).

V kateri koli interakciji, četudi sta oba pozorna, ne moreta biti ves čas usklajena. Včasih spregledamo znake in v življenju neizogibno pridejo trenutki, ko ranljivost, povezana z izgubo varnosti povezanosti, zavzame glavni oder.

Teh točk se neizogibno dotikata preprosto zato, ker se ljubita.

Skrivnost, kako čim prej ven iz tega, je v tem, da prepoznamo ranljive točke in se spoprimemo z njimi na tak način, da se čim manj zapletamo v negativne vzorce.

Več o tem, zakaj niste več povezani s svojim partnerjem in kako lahko vajin odnos drastično izboljšate s pomočjo enega najbolj uspešnih pristopov v partnerski terapiji – EFT, pa preberite v knjigi Močno me objemi.