Oporoka spečega

Pisanje Mirona Bialoszewskega je podobno književnemu laboratoriju, gre za literaturo eksperimenta in raziskovanja; dobesedno za umetnost besede, ki se dogaja na terenu jezika, ki jezik preizkuša in prevprašuje, mi skuša kaj dopovedati ali izvleči iz njega, nikakor pa ga nima za nekaj, kar bi moglo samo po sebi izpovedovati avtorja. Pogosto se v njegovih tekstih godi skrivnosti, tistemu zunaj, na kar se jezik nanaša. Tudi stvarnost je nenehno povpraševana, predvsem pa ji je prepuščeno, da je slišana in da ostane to, kar je.Miron Bialoszewski (1922-1983), pesnik, prozanist in ustanovitelj ločenega gledališča, je svoj prvenec Obroty rzeczy (Vrtljaji stvari) izdal leta 1956. Kritika ga je označila za dediča evropske in poljske avantgarde. Svobodni rabi stilov, poetik in pogledov na pesniške predhodnike, je Bialoszewski dodal svojo izvirno domišljijo in poseben dar za opazovanje življenja stvari, 'banalne' vsakdanjosti, posameznika oz. bližnjika. Navduševal se je nad nepomembnim, tujim, zasebnim, lastnim, nad pogovornostjo, 'nižjo' ravnijo jezika, slengom, otroško govorico, nepravilno poljščino, nad jezikovnimi igrami. Z izrazito pogovornim idiomom je ustvaril osebni slog in hkrati izrisal portret ter umetniško filozofijo tedanje poljske kulture, ki je še danes aktualna.