Otroci nas potrebujejo

Vodilni mednarodni strokovnjak za razvoj otrok, dr. Gordon Neufeld, se skupaj s priznanim avtorjem dr. Gaborjem Matéjem loti enega najbolj zaskrbljujočih trendov našega časa:

Otroci današnjega časa imajo svoje vrstnike za vzor – glede svojih vrednot, identitete in pravil obnašanja.

Ta »vrstniška usmerjenost« spodkopava povezanost družine, moti zdrav razvoj ter spodbuja sovražno in s spolnostjo prežeto kulturo mladih. Otroci na koncu postanejo preveč konformistični, neobčutljivi in odtujeni, biti »kul« pa jim je najpomembneje.

Knjiga Otroci nas potrebujejo pojasnjuje vzroke za ta pomemben upad starševskega vpliva – in pokaže, kako se »ponovno navezati« na sinove in hčerke, doma vzpostaviti ustrezno hierarhijo, dati otrokom občutek varnosti in razumljenosti ter si ponovno pridobiti otrokovo privrženost in ljubezen.

Ta posodobljena izdaja posebej obravnava tudi izzive, s katerimi se srečujejo starši in kakršnih še ni bilo ter ki izvirajo iz porasta elektronskih naprav in družbenih medijev.

Neufeld in Maté bosta s tem, da pomagata ponovno prebuditi nagone, ki so v vseh nas, starše opolnomočila, da postanejo to, kar bi naravno morali biti: pravi vir stika, varnosti in topline svojim otrokom.

»Kaj mi lahko ponudi ta knjiga? Naj jo sploh preberem? Bojim se, da bom iz nje izvedela predvsem, kaj vse sem naredila narobe in zamudila, to pa mi bo prineslo predvsem bolečino. Vseeno sem premagala tesnobo in odpor in se je lotila, predvsem zaradi soavtorstva Gaborja Mateja, ki me s svojim izvirnim humanističnim ter strokovno in praktično utemeljenim prispevkom k vsestranskemu zdravju ljudi, še posebno otrok, vedno znova prepriča in navdahne.

Izkazalo se je, da mi je v dneh, ko se nisem znala ali zmogla približati otrokom, vlila pogum s sporočilom, da me moji že veliki otroci še vedno in še kako potrebujejo!

V času, ko mogočne sile v današnji družbi in načinu življenja starše fizično in psihično ločujejo od otrok ter njih od nas, da bi se čim prej osamosvojili in se usposobili za življenje v 'resničnem svetu', nam avtorja sporočata, da otroci lahko zrastejo in dozorijo v samostojnost samo v odnosu z odraslim, v katerem je do konca zadovoljena njihova (in občečloveška) globoka potreba po navezanosti in odvisnosti.

Samo v ljubečem pogledu nekoga, ki jih hoče poznati iz srca in mu je globoko mar zanje, se lahko ustavijo, umirijo, spočijejo in si naberejo moči za nadaljnje korake v danes tako zahtevni svet. Šola, odnosi z vrstniki, ulica in splet so za otroke prostor zahtevnega učenja, tekmovanja in naraščajočega nasilja. Samoumevno se nam zdi, da nas kot temeljni prostor varnosti potrebujejo dojenčki in malčki, a ne zavedamo se tega, da nas kot svoj zapik potrebujejo tudi starejši otroci in najstniki, dokler niso v vseh pogledih zmožni za neodvisno življenje.

Kadar so naši otroci težavni in se vedejo nemogoče, nam sporočajo, da smo jih zapustili, da se je njihova navezanost zato obrnila drugam in da v resnici pogrešajo našo pristno, podporno in brezpogojno prisotnost. Hrepenijo po nas - po tem, da bi jih uzrli, da bi jih z veseljem presenetili z ljubečo gesto kar tako, da bi poiskali in izrazili svojo pristno hvaležnost zanje.

Ob branju sem spoznala, da svoje otroke pogosto prepustim vrstnikom in drugim okoljem, da jih vodijo. Ne potegujem se za to, da bi ostali navezani name. Moji razlogi so, da se pogosto ne čutim doraslo njihovim potrebam in dovolj vredno zanje ali pa sem izčrpana in odsotna; vsak ima svoje.  Zelo pa si želim povezanosti z njimi in čutim, da nikomur ni dobro, kadar je ni. Vem, da sem kot odrasla odgovorna za odnos z otroki, a me pomirja in opolnomoča dejstvo, da ob vsem vzemirljivem mehurčkastem navdušenju, za katerim gredo zdaj tudi moji otroci, ki so že blizu odraslosti, v sebi še vedno potrebujejo prav mene.

Ganjena od novega spoznanja sem tisti večer lahko odložila svojo nemoč, jezo in bolečino zavrnjenosti, izpustila vzgojne strategije, zahteve ter pričakovanja do otrok.

Najprej sem vstopila v sinovo sobo in izrazila iskreno prošnjo, če sem lahko malo ob njem, medtem ko se zabava z igricami. Kot da je komaj čakal na to, je nemudoma vstal izza računalnika, legel k meni na preprogo in po dolgem času sva se zapletla v sproščen pogovor. Zmogla sem ga videti, slišati in uživati v njem. Zazdelo se mi je, da se je obrnil k meni kot sončnica k soncu. Podobno se je zgodilo pozneje tudi pri obeh hčerah. Hvala jim za zaupanje.«

- Barbara Brinovec Pribaković

»V tej vizionarski knjigi nam avtorja pokažeta, kako izgubljamo stik z otroki in kako ta izguba spodkopava njihov razvoj ter ogroža samo družbeno tkivo. Najpomembneje pa je, da prek konkretnih primerov in jasnih predlogov ponujata praktično pomoč staršem, da lahko odigrajo svojo instinktivno vlogo. Sijajna in dobro napisana knjiga, ki jo je treba vzeti resno, zelo resno.«

dr. Peter A. Levine, mednarodni učitelj in avtor uspešnic Kako prebuditi tigra in Skupaj premagujmo travme in stres

Dr. Gordon Neufeld je klinični psiholog in mednarodno priznan strokovnjak za razvoj otrok. Na svoji šoli Neufeld Institute je ustvaril številne seminarje za starše, vzgojitelje, skrbnike in učitelje na več kontinentih. Znan je po svoji edinstveni sposobnosti prepoznavanja rešitev dozdevno kompleksnih težav v otrokovi vzgoji in učenju.

Gabor Maté, dr. med., zdravnik in avtor uspešnice Ko telo reče ne je strokovnjak in izjemno iskan predavatelj na temo stresa, zdravja uma-telesa, motnje pozornosti, starševstva in odvisnosti.

Ogromno potuje ter predava zdravstvenemu osebju, učiteljem in splošni javnosti v Severni Ameriki in drugod po svetu.