Petelinje jajce

Protagonist je zdaj že odraščajoči deček, pogosto zasanjan in razmišljujoč, ki mu nikoli ne zmanjka vprašanj. Že pri rosnih letih se sprašuje o smislu življenja, o sreči, njegova mama in oče, ki smo ju dobro spoznali že v prvi knjigi, pa se mu čudita in ga tudi občudujeta, saj vesta, da je nekaj posebnega.

Kot pravi avtor Feri Lainšček, mu je trilogija Kurji pastir že s prvo knjigo prinesla tudi zunajliterarno izkušnjo, ki se mu zdi res dragocena. »Vrnil sem se v čas otroštva, za katerega sem bil prepričan, da je za zmeraj izgubljen. V drugi knjigi opisujem obdobje otroškega magičnega razmišljanja, ki je bilo pri meni še posebej izrazito. Tako je bilo verjetno zato, ker je bilo v tistem okolju magično mišljenje tudi sicer prisotno in je po svoje vplivalo na védenje.

Ostanki prvotnosti, vraževerja, krščanska mitologija in komunistična mitomanija, vse to se je tam na svojevrsten način sprijemalo in palimpsestno presevalo. Pesniško lahko rečem, da sem verjetno kar otrok take metafizične prekmurske gibanice in da so ravno v tej večplastnosti korenine mojega literarnega magičnega realizma, ki mi ga kdaj pripisujejo.« In res je knjiga polna neke posebne magije, od ljudskega slovstva do vraževerja, velik vtis na malega Fêreka naredi pravljica o beli kači s kronico, ki v hišo prinese srečo in blaginjo, pa tudi sam poskrbi za novo zgodbo, ko poskuša prepričati petelina, da bi izvalil zapuščeno jajce.

Pogovarja se tudi z mačkom in kokošmi, celo njegova mama se po tolažbo zateče k vili – vse te podobe čudes so ovite v meglico skrivnostnosti, obenem pa jih liki dojemajo čisto vsakdanje in samoumevno. V drugi knjigi še bolje spoznamo osnovno družino, ki je zelo povezana, prav vsak izmed njih je poseben in edinstven, avtor pa jih razplasti in odlično razdela njihove značaje, zato čutimo vsa njihova veselja in stiske. Topla in presunljiva zgodba o sanjah, delu in odrekanju s kančkom čarobnosti je tako magično branje, da boste komaj čakali sklepno knjigo trilogije!

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike. Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Z romanom Kurji pastir je bil znova uvrščen med pet finalistov za nagrado kresnik. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj …).