Pika nogavička

Švedska pisateljica Astrid Lindgren (1907-2002) sodi med najbolj priljubljene svetovne mladinske avtorice. Ta sloves ji je prinesla že njena prva knjiga o Piki Nogavički, nevsakdanji deklici s skrivnostno močjo, neomejenim bogastvom, brezmejno neodvisnostjo ter izostrenim čutom za pravičnost. V liku odrezave deklice iz vile Čiračara so se nepozabno utelesile skrite želje večine majhnih in velikih otrok. Tudi zato Pikine, Aničine in Tomaževe dogodivščine vse do danes niso izgubile svoje privlačnosti.

Pikina priljubljenost na Slovenskem veliko dolguje brezčasnim ilustracijam Marlenke Stupica, splošni javnosti malo znano dejstvo pa je, da je vse od leta 1958 dostopni in priljubljeni prevod Kristine Brenkove v slovenščino nastal po nemški predlogi. Ob 70. obletnici izida izvirnika smo dobili še prevod iz maternega jezika pogumne in nagajive deklice. Knjigo je iz švedščine prevedla Sovretova nagrajenka Nada Grošelj, ki je ohranila nekatere najbolj prepoznavne elemente prvega prevoda v slovenščino.

Astrid Lindgren (1907–2002) je verjetno najbolj znana švedska mladinska pisateljica. Napisala je 34 del za mladino in 41 slikanic. Njene knjige so bile prevedene v več kot 100 jezikov in prodane v več kot 165 milijonih izvodov. Njena najbolj znana junakinja je Pika Nogavička (švedsko Pippi Långstrump), ki jo je pisateljica ustvarila za svojo hčer Karin. Leta 1958 je postala druga dobitnica nagrade za mladinsko literaturo Hans Christian Andersen. Postumno je švedska vlada v njen spomin ustanovila nagrado Astrid Lindgren. Po njenih delih so bili posneti filmi in nadaljevanke, gledališke predstave in muzikali. Generacije otrok še danes rastejo ob njenih večnih zgodbah: Pika Nogavička, Detektivski mojster Blomkvist, Bratec in Kljukec s strehe, Erazem in potepuh, Vsi mi otroci iz Hrupnega, Brata levjesrčna, Ronja, razbojniška hči …