Po sledeh kraške noše

Po sledeh kraške noše je lepa knjiga, grafično in slikovno razkošna, vsebinsko bogata.

Pripoveduje o kraški noši in o razvoju oblačilne kulture v kraškem prostoru od srednjega veka do današnjih dni, s posebnim poudarkom na oblačenju kmečkega prebivalstva. Avtorica je knjigo napisala na način, da je razporedila in razvila gradivo na več nivojih, kar kaže na njeno strokovnost, poznavanje tkanin in materialov ter zgodovinskega razvoja oblačilne kulture in pravil, ki so jo določali.

Avtorica upošteva tudi družbeni položaj plasti prebivalstva skozi čas.

Pri pisanju knjige se je poslužila različnih pisnih in slikovnih virov, ki pojasnjujejo razvoj oblačenja. Marta Košuta v knjigi oriše širše ozadje, nato izpostavi tiste trenutke in dogodke v zgodovinskem razvoju oblačenja, ki so za nas Slovence posebno pomembni – za primer navedemo poglavje o zlatem obdobju goriške svile, ki je povezano z gojenjem murv, sviloprejstvom, razvojem tekstilne industrije, kar je vplivalo na demografsko rast v Gorici in posledično na oblačenje ljudi, saj je takrat svila postala dostopna širšemu krogu prebivalstva.

Avtorica nadalje pojasni, katere vrste svilenih tkanin so izdelovali, katere so bile njihove značilnosti, razlikuje med slovenskim in italijaskim prebivalstvom v mestu z ozirom na različna načina oblačenja.

Zanimiv je tudi avtoričin odnos do starejših ohranjenih fotografij, objavljenih v knjigi, katere zna pravilno razbrati in umestiti, da nam v celoti spregovorijo in razkrijejo svoje sporočilo, tudi več kot sto let kasneje.

Knjiga je namenjena ljubiteljem kraške noše in tudi vsem, ki se zanimajo za oblačilno kulturo v slovenskem prostoru. Pomembna je, ker dopolnjuje dosedanje raziskave Marte Košuta na področju narodne noše.

Pohvale knjige ali odlomek iz knjige:

Etnologinja in antropologinja dr. Marija Makarovič je v spremni besedi knjigi napisala: »Knjiga Po sledeh kraške noše temelji na pisnih virih, literaturi, slikovnem gradivu in maloštevilnih pražnjih, predvsem ženskih oblačilih in oblačilnih dodatkih ter ustnih pričevanjih (...) V tako naravnanem delu Marta Košuta predstavlja 'nošo kot večplasten pojav ljudske kulture' in njen vsestranski pomen, ki ga je imela v življenju kmečkega prebivalstva.«

Marta Košuta je bila v petek, 2. septembra, gostja oddaje Dobro jutro na prvem programu Televizije Slovenija. O knjigi in o kraški ohceti se je pogovarjala z voditeljico Karin Sabadin https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174896290?s=tv

Marta Košuta, rojena Kopun (Trst, 1941), je pedagoginja, raziskovalka in publicistka.

Po učiteljiščni maturi je delovala kot učiteljica na osnovnih šolah v Trstu in okolici, poučevala je tudi ročna dela in se usposobila za pouk otrok s posebnimi potrebami. Šivanje in ročno delo je vzljubila že v dekliških letih. Ena od njenih tet je bila med zadnjimi šiviljami starih narodnih noš v tržaški okolici. Pri njej se je poučila o krojenju in šivanju. Svoje znanje je obogatila z branjem, raziskovanjem in zbiranjem oblačilnega gradiva.

Narodni noši se je zapisala pred desetletji. Poučevala je na tečajih za izdelovanje narodnih noš, še posebej za Kraško ohcet, in svojo ljubezen do narodnega izročila posredovala tudi mlajšim rodovom. Na tematiko noš je napisala več knjig, in sicer: Tržaška noša in njena vezenina (1997), Križ od noše do noše (2003), Ano lejto. O primorski noši v Škednju (2006), Ena duša in ena pamet (2008), v kateri je skupaj z dr. Marijo Makarovič zbrala življenjske pripovedi iz Škednja pri Trstu.