Po vodi, po suhem in počez

Knjiga, ki jo je napisala Evelina Umek, z ilutracijami dopolnil Štefan Turk, s fotografijami pa obogatil Danilo Pahor, pripoveduje o potepanju mladih prijateljev po prelepi tržaški pokrajini. Na odkrivanje njenih naravnih in kulturnih znamenitosti s čolnom, kolesom, tramvajem in avtom se podajo prijatelji Jakob, Andrej in Jan, Janova sestra Lara, nona in nono ter Larina in Janova mama in oče.

Knjigo sestavljajo tri večja poglavja, ki so geografsko določena: od Barkovelj do Štivana; od Nabrežine do Bazovice; od Repna do Brega. Vezno pripovedno besedilo nas uvede v cilj in namen izleta junakov, dopolnjujejo ga podrobnejše poglobitve zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti kraja. V posebnih okvirčkih se omenjajo pisatelji in pesniki s tistega območja; objavljeni so krajši odlomki iz njihovih literarnih del.

V prvem poglavju – od Barkovelj do Štivana – je govor o tržaški obali in odnosu Slovencev do morja, o aleksandrinkah, o vasi Barkovlje in šavornantih, o Miramarskem gradu, o ribiškem muzeju v Križu, o lovu na tune in čupah, o Devinu, Beli dami in slovarju Alasie da Sommaripa, o paleontološkem najdišču in dinozavru Antoniu, o Štivanu in Argonavtih.

V drugem poglavju – od Nabrežine do Bazovice – spoznamo tržaško železniško postajo in cesarja Franca Jožefa, avstro-ogrsko pokolapišče v Nabrežini, pesnika Iga Grudna, progo Južne železnice, openski tramvaj in Obelisk na Opčinah,  opensko strelišče, kjer so leta 1941 usmrtili štiri protifašiste, obsojene na drugem tržaškemn procesu, spomenik bazoviškm junakom, kraške kale, jamo velikanko pri Briščikih, kraške jame, značilnosti kraškega teritorija in burje, spoznamo osmice (kraške vinotoče), vinogradništvo in sirarstvo na kraškem območju med Slovenci v Italiji.

V tretjem delu – od Repna do Brega – najprej obiščemo znamenito romarsko cerkev na Repentabru, kamor so se nekoč domačini zatekali pred Turki, izvemo o turških vpadih in janičarjih, spoznamo kraško hišo, romarsko cerkev v Ricmanjah in verski spor z začetka 19. stoletja, tamkajšnji etnografski muzehj, vasi Boljunec (kjer poteka običaj lučenja) in Dolina (kjer vsako leto oživijo praznik pomladi majenco), spoznamo tudi oljkarsvo v tržaškem Bregu, škedenjske krušarce ter naravne lepote doline Glinščice.

Knjiga je bogata s podatki, hkrati pa ponuja čudovit vpogled v življenje slovenske skupnosti v Italiji.

Odlomek

»V opuščenem kamnolomu v bližini Ribiškega naselja so leta 1994 odkrili fosil dinozavra, ki so ga poimenovali Antonio/Anton, in si ga danes lahko ogledamo v tržaškem Prirodoslovnem muzeju. Fosil je bil zelo dobro ohranjen in je bil do leta 2018 največji prazgodovinski plazilec, ki so ga odkrili v Italiji.

Dolg je bil 4 metre, visok približno 131 cm, imel je dolg kljun in bil je rastlinojedec. Njegovi prednji nogi imata samo 3 prste, z njimi je težko karkoli zgrabil, zadnji nogi sta bili daljši in močnejši ter sta mu omogočali, da je lahko tekel. Rep je bil proti koncu vse tanjši, bil je podoben biču. Živel je pred približno 70 milijoni let.

Njegovo latinsko ime se glasi Thethyshadros insularis, domnevajo, da so njegovi predniki prišli iz Azije, ko se celine še niso ločile.

Na začetku leta 2018 so odkopali še dinozavra Bruna, ki Antona prekaša po dolžini za en meter, in spada v isto vrsto. V skali je ostal še njegov rep, ki ga bodo odkopali pozneje. Poleg njega pa se skriva še manjši dinozaver Zdravko, ime je dobil po domačinu, in čaka na odkop. Bruna bodo prav tako razstavili v tržaškem Prirodoslovnem muzeju.«

O avtorijih:

Evelina Umek (Trst, 1939) je diplomirala na Oddelku za slavistiko FF v Ljubljani. Delovala je v založništvu in nato kot urednica v Otroškem in mladinskem programu RTV Slovenija. Napisala je več knjig za otroke. Veliko je prevajala iz italijanščine v slovenščino.

Pri založbi Mladika so izšla otroška dela Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci, Malka gre v Trst ter Deklica in metulj in knjige za odrasle: zbirki novel Mandrija in druge zgodbe in Odtisi ter romani Frizerka, Hiša na Krasu, Po sledeh fate morgane, Zlata poroka ali Tržaški blues in Sidrišče spomina. Za zbirko Mandrija je leta prejela literarno nagrado Vstajenje.

Štefan Turk (Trst, 1974) je diplomiral iz zgodovine umetnosti na tržaški univerzi. Obiskoval je tudi tečaj ilustracije pod mentorstvom priznanega ilustratorja Svjetlana Junakoviča na mednarodni šoli za ilustracijo v kraju Sarmede pri Trevisu. Razstavljal je v Italiji, Sloveniji in tujini. Ilustracije redno objavlja v tržaški otroški reviji Galeb, sodeloval je tudi z otroškimi revijami Ciciban, Zmajček in Mavrica. Ilustriral je tri slikanice in eno elektronsko knjigo.

Danilo Pahor (Trst, 1972) je študiral multimedialne vede na videmski univerzi. Že dolga leta se posveča fotografiji. Redno se udeležuje fotografskih delavnic in tečajev po Sloveniji in v Trstu, pa tudi v Benetkah in Milanu, svoje znanje je izpopolnjeval na Fotografskem oddelku Visoke šole za storitve VIST v Ljubljani. Imel je eno samostojno razstavo, udeležil se je več skupinskih razstav.