Podzemna železnica - mehka vezava

Cora je sužnja na plantaži bombaža v Georgii. Življenje je pekel za vse sužnje, za Coro pa še posebej, saj jo izobčijo celo sotrpinke. Med dozorevanjem v žensko doživlja vse hujše nasilje. Nato pa ji Caesar, novi suženj iz Virginije, pove za podzemno železnico in odločita se, da bosta kljub strahovitemu tveganju pobegnila. Zalomi se jima, ko Cora na begu ubije mladega fanta. Čeprav jima uspe najti postajo in zbežati na sever, se nenehno ozirata čez ramo.

Colson Whitehead mojstrsko prikaže grozote, ki so jih prestajali črnci pred državljansko vojno, in tankočutno naslika ameriško sago vse od nasilnega uvažanja Afričanov pa do neizpolnjenih obljub današnjih dni. Roman Podzemna železnica je zgodba o neomajni odločenosti mlade ženske, da uide grozotam suženjstva, obenem pa bralca prevzame s pretresljivim vpogledom v preteklost, ki je skupna vsem.

"Resnična mojstrovina, nenavadna mešanica zgodovinskih dejstev in domišljije, ob kateri kritiki upravičeno vlečejo vzporednice s Toni Morrison in Gabrielom Garcio Marquezom … Roman Podzemna železnica je čudovit in temačen obenem, pravi biser, Whiteheadovo najboljše delo in izjemen prispevek k ameriški literaturi." – The Boston Globe

RECENZIJA BUKLA:

Besedno zvezo »podzemna železnica« so v Ameriki uporabljali v prvi polovici in sredini 19. stoletja, to pa je bil sinonim za sistem varnih hiš in drugih skrivališč, preko katerih so afroameriški sužnji, ki so se odločili za pobeg iz takratnih sužnjelastniških držav, lahko po dolgih, negotovih in nevarnih poteh prišli v svobodne ameriške države ter Kanado. Uprav­ljali in oskrbovali so jih abolicionisti in drugi dobri ljudje, seznam lokacij, kjer so se prebežniki lahko skrili, spočili in prenočili, pa so prenašali z ustnim izročilom in podobno.

V romanu s tem naslovom iz leta 2016, ki je med drugim prejel tudi Pulitzerjevo nagrado, je Colson Whitehead (1969), ameriški pisatelj, ki pri svojih delih rad posega po resničnih dogodkih (tudi z zadnjim roman The Nickel Boys iz leta 2019), to »podzemno železnico« vzel za osnovo, ki jo je nadgradil z izmišljeno zgodbo o Cori in Caesarju, mladih sužnjih z jugovzhoda Amerike, ki se odločita, da bosta pobegnila na svobodo. Slavna železnica v tem romanu dobi veliko bolj realne fizične dimenzije (recimo podzemni železniški rovi), kar prebežnika skušata uporabiti na svoji poti, polni nepričakovanih preobratov, lovcev na sužnje in drugega. Izviren roman, ki spretno preigrava travmatične dele ameriške zgodovine.

Samo Rugelj, Bukla 152