Pogovori o umetnosti in družbi

Med njimi je tudi nekaj intervjujev, ki pomembno osvetljujejo tematiko jezika (Marko Stabej), bralne kulture (Manca Košir), umetnosti in fašizma (Slavoj Žižek), duhovnih dimenzije krščanstva, umetnosti in družbe (Taras Kermauner) ter razumevanja časa, v katerem se umetnost poraja (Renata Salecl). 

Dodana sta tudi dva znanstvenika, ki sta povezana z delom umetnikov (Mavretič, Peruš) ter borec za pravice najbolj ranljivih, izjemni pravnik Matevž Krivic s tematiko izbrisanih, o katerih se pišejo knjige in snemajo filmi.

Aldo Kumar • Aleš Debeljak • Andrej Blatnik • Andrej Detela • Anton Mavretič • Bogoslav Kalaš • Damjan Kozole • Dragan Živadinov • Hanna Preuss • Irwin • Janez Janša • Jure Pukl • Kostja Gatnik • Ksevt • Laibach • Ljoba Jenče • Manca Košir • Marko Stabej • Mate Bekavac • Matej Andraž Vogrinčič • Matevž Krivic • Milko Lazar • Mitja Peruš • Neue Slowenische Kunst • Oskar Kogoj • Renata Salecl • Robert Waltl • Slavoj Žižek • Tadej Pogačar • Tanja Zgonc • Taras Kermauner •Tomaž Pandur • Uroš Rojko • Vadim Fiškin • Vinko Globokar

Umetniki so pretanjeni opazovalci človekovega notranjega in zunanjega sveta. 

Nepopustljivo kritični glasovi družbe z ostrim skalpelom pri diagnosticiranju krivic in anomalij. Drzni uporniki, ki brez zadrege zagrizejo v tabuje ter prečijo meje dovoljenega in sprejemljivega. Vizionarji, ki zmorejo videti še nevideno, slišati neslišano in razkrivati neodkrito. 

Ustvarjalci novih obzorij, besed , podob, struktur in zvokov. Navdihovalci, ki nas plemenitijo in prebujajo v nov svet.

Žal je sodobna umetnost nestrokovni, laični, ljubiteljski javnosti čedalje težje razumljiva. Če je tuja, postane odtujena. Nedostopna. Umetnostna teorija in kritika se povprečnemu gledalcu in poslušalcu zaradi narave svojih zapisov (pogosto hermetičnega jezika) težje približata. Mediji naj bi zato opravljali pomembno vlogo posrednikov, vmesnikov, ki zapleten svet umetnosti prelijejo v razumljiv in vsakomur dostopen jezik. 

Vsaj nekdaj s(m)o bili mostovi med publiko in umetnostnim svetom, prevajalci včasih zakodiranih, nerazumljivih in nejasnih umetniških konceptov in praks. Ti mostovi so danes še bolj pomembni, saj je v bujni razvejanosti mnogoterih umetniških smeri, oblik in pristopov močno potrebna navigacija skoznje.

»Temeljna samouničujoča substanca kapitalizma in tudi njegovo gonilo je seveda pohlep. Za pohlep je značilno, da se ne nasiti, dokler samega sebe ne pokonča.« 

- Glasbena skupina Laibach

»Mnogi na planetu Zemlja delujejo le na podlagi hierarhije avtoritete. Vendar je resnična le hierarhija duhovnosti, in ta je tista, pred katero bom vedno pokleknil.« 

- Gledališki režiser Dragan Živadinov

»Vsako besedilo, ki ga resno beremo, pravzaprav govori o nas samih. Dobre knjige so samo tiste, ki prebujajo nas vase.« 

- Ambasadorka branja Manca Košir

»Ljudje so od zloma socializma in vrnitve h kapitalizmu pričakovali neke vrste novo etično nravno skupnost, organsko enotnost. Tu tiči nevarnost, ker je želja protislovna. Ljudje so hoteli kapitalizem in hkrati tisto, kar sam kapitalizem najbolj ogroža. Če naj se ta želja, ki je protislovna, realizira in sploh deluje, se rabi zunanjega sovražnika, v katerega se projicira razlog. Tu me skrbi usoda, ne samo Slovenije.« 

- Filozof Slavoj Žižek

»Ustvarjam samo nove slike, ki jih niti sam še nikoli nisem videl. Vse drugo je tehnika.« 

- Gledališki režiser Tomaž Pandur

»Na filharmonije je treba gledati kot na muzeje, ki razstavljajo produkte iz zgodovine.« 

- Skladatelj Vinko Globokar

»Omejitve te prisilijo, da si bolj ustvarjalen, saj je tvoja domišljija vse, kar imaš. Ni nobenih zunanjih pomagal, nobenih bližnjic do učinka. Samo kamera, obrazi, režija. V takih okoliščinah res ne moreš blefirati. Preprosto, ali imaš kaj povedati – ali pa nimaš.« 

- Filmski režiser Damjan Kozole

»Živimo v družbi, ki krepi občutke negotovosti. Posameznik mora biti ves čas na preži, da ne izgubi položaja, denarja, vsega, kar je ključno za njegov občutek varnosti. To pomaga kapitalizmu pri gonji za dobičkom. Sodobni kapitalizem izkorišča tesnobo v svoje dobro in za svoje delovanje.« 

- Filozofinja Renata Salecl