Poleti že

Pri tekočih stopnicah hoče iti gor po tisti strani, kjer grejo stopnice dol, samo za zabavo, in jaz privolim.

Dobra telovadba za oba je. Teči moraš na vso moč, da te ne potegne dol, poleg tega se moraš ves čas naprezati, da ne padeš na rit. Tako kot v življenju. Grbasta starka, ki gre dol po stopnicah, se poskuša usajati na naju, vpraša, zakaj ne greva gor po drugi strani, kot vsi ostali.

Čez nekaj hipov bo že pod zemljo in to jo najbolj moti? Niti odgovorim ji ne.

Izraelski pisatelj Etgar Keret (1967), ki je bil s svojo kratkoprozno knjigo Še zadnja zgodba in konec (Literarno-umetniško društvo Literatura, 2014) pri nas odlično sprejet, se vrača z novo zbirko kratkih zgodb. Tematsko popolnoma raznolika knjiga, v kateri se znajdejo kloni, angeli, vesoljci in vsi ter vse vmes, kar poka od izvirnih, kratko malo odbitih idej.

Tu so bogatašinje, ki lansirajo aplikacijo za iskanje revnih oseb v svoji okolici, tip, ki odkupuje rojstne dneve, par, ki postane obseden s svojim psom, angeli, ki grabijo oblake, itn. Zgodbe poleg posrečenih domislic in spretnega doziranja dejstev, ki pomembno zaznamujejo protagoniste (in posledično bralčevo dojemanje situacije), odlikujejo presenetljivi obrati in mestoma precej sproščeno besedišče.

S knjigo Polêti že! bodo ljubitelji Kereta in kratkih zgodb nasploh prav gotovo spet prišli na svoj račun.