Pomen morja

Absurdizem rečemo literarni dejavnosti ruske avantgardne skupine OBERIU oz. Zveze realne umetnosti. Ustanovljena je bila leta 1927, čeprav sta najpomembnejša člana Daniil Harms in Aleksander Vvedenski delovala že dve leti prej. Oberiuti so pisali poezijo, prozo, dramatiko, prirejali so nekakšne improvizirane literarno-likovno-glasbene predstave z akrobacijami in cirkuškimi točkami. Leta 1930 je skupina razpadla in tako sklenila zadnje obdobje ruske zgodovinske avantgarde.Daniil Ivanovič Harms (pravo i. Juvačov, 1905-42), pesnik, prozaist in dramatik, je bil vodilni predstavnik skupine Oberiu. Leta 1926 je skupaj z Aleksandrom Vvedenskim ustanovil »šolo činarjev«, ki je pisala alogistično poezijo (najbolj znana je Harmsova igra Jelizaveta Bam, 1927, objavljena v tej antologiji v prevodu B. Kraševca). Činarji so se leta 1928 preoblikovali v oberiute, avtorje absurdistične literature, ki se namerno odklanja od utrjenih norm in kanonov življenja in literature. Zaradi take literarne orientacije je bil Harms leta 1932 izgnan v Kursk; po vrnitvi je objavljal zgolj pesmi v otroških revijah. V 30. letih je pisal kratko prozo, ki razkriva tragično absurdnost in nesmisel življenja (cikel Zgode, povest Starka). Leta 1941 so ga aretirali, 1942 je umrl v zaporniški psihiatrični bolnici. Za njim je ostala predvsem absurdna proza (v slovenščini zbrana v knjigi Zakon linča) in manj znana poezija, ki jo zdaj prvič predstavljamo v izboru.Aleksander Ivanovič Vvedenski (1904-41) je bil ob Daniilu Harmsu vodilni predstavnik ruskega absurdizma. Vvedenski je v dobrih 10 letih ustvarjanja (1926-37) pisal absurdne pesmi, dramske prizore (štirje opisi, 1931-34, Določeno število razgovorov, 1936-37) in drame (Smrečica pri Ivanovih, 1938), v katerih so vodilne teme čas, smrt in Bog. V začetku se je naslonil na postfuturistično poetiko (zaum, grafična poezija), potem pa je razvijal prakso absurdne literature, pesništvo nonsensa. V vsebinskem smislu je literarni svet Vvedenskega svet, v katerem je človek nedoumljivo zapleten v proces preobražanja, skupaj s stvarmi, rastlinami in živalmi, vržen v razkrojeni čas in razpadajoči prostor, ki napovedujeta smrt. Predstavljen je s tremi daljšimi pesmimi, ciklom Sivi zvezek in prozno-pesniškimi skeči Določeno število razgovorov. Konec leta 1931 so ga prvič aretirali, 1932 je bil izgnanstvu v Kursku in Vologdi, 1936-41 pa je z ženo živel v Harkovu, kjer so ga ob nemškem napadu na SZ spet zaprli in pod krinko evakuacije odpeljali proti jugovzhodu, kjer je (verjetno) na vlaku umrl. Razlog za njegovo smrtno obsodbo je bila zaumna (translogična) poezija, ki jo je pisal, in njegove zveze z abstraktno umetnostjo, npr. suprematizmom.