Posebna punca

Posebna punca je zgodba o posebnih puncah, ki se dotakne vseh. Ni priročnik za srečo, ni navodilo za polno življenje, ni drama, ni patetična izpoved mame s težkimi preizkušnjami, je le oris življenjskega potovanja z zdravimi in manj zdravimi odločitvami, ki sili v refleksijo lastne poti.

Posebna punca je tudi avtorica. V filmu Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč karizmatični voditelj anonimnih alkoholikov svojemu varovancu, znanemu ameriškemu striparju Johnu Callahanu, namigne, da sebe najbolje spoznamo, ko pozabimo nase. Na tak način je do sebe prišla Jerneja Renko, s popolno predanostjo svoji družini, z nadčloveškimi napori, vloženimi v posebno punco, ki bo zaradi tega lahko v nasprotju z mnenji mnogih strokovnjakov nekoč samostojna, že sedaj pa je vesela, komunikativna in polna ljubezni.

– Saša Bogataj Suljanović, univ. dipl. psih.

Intervju z avtorico Jernejo Renko

Avtorica o knjigi: 

Knjiga je posledica večletnega pisanja, ki se je preprosto dogajalo … včasih so se misli kar zlivale na papir, včasih ne bi zmogla napisati ničesar, niti enega smiselnega stavka. In takrat pač nisem, ker če bi pisala, bi bilo to na silo, iz uma, kar pa nima smisla. Pisala sem, ko sem morala; morala zaradi svojih občutkov, stiske, včasih zaradi radosti. Ko sem to čutila. Ko sem potrebovala terapijo. Pisanje je zame v resnici  terapija. Ideja o knjigi pa se je rodila šele pred kratkim; nekega dne sem se sprehodila po svojih zapisih in spreletela me je misel, da bi bilo morda praktično vse skupaj povezati in strniti v neko zaključeno celoto. Še posebej če bi kdo v družini kdaj hotel prebrati, kaj vse se je nekoč dogajalo v moji notranjosti. Vse besede pri meni so in še nastajajo spontano in so popolnoma iskrene. Včasih mi da navdih tudi kak intervju, včasih dobra knjiga, včasih zanimiv članek, pogosto pogovori ljudi … in potem me nehote določene vsebine spodbudijo, da jih projiciram v lastno življenje, in tako nastajajo zapisi. Res pa je tudi, da me je kar nekaj bralcev mojih blogov že večkrat spraševalo, kdaj bom napisala knjigo. Globoko v sebi sem verjela, da to ni slaba ideja, sploh ker je že skoraj napisana … nekje iz podzavesti pa me je nesramno preganjal glas, da ne znam, da je to kljub vsemu previsok cilj, da nisem dovolj usposobljena za pisanje knjige. A tako kot že večkrat prej sem zbrala vse moči in se spoprijela z blokadami iz podzavesti in zdaj … je knjiga tukaj.

Namenjena je vsem, ki se jim sem in tja zgodi, da izgubijo vero v srečno življenje. Vsem, ki mislijo, da gre vsem na tem svetu bolje kot njim in da je življenje krivično. Iskreno jim želim povedati, da vsaj slednje ne drži. No, stvar interpretacije … lahko rečemo, da je krivično, a bolje je, da začnemo čim prej razumeti, da nas morda le želi česa naučiti. Da nas podi iz cone udobja in namiguje, da nas nekje tam prav zaradi težkih preizkušenj čakajo lepi razgledi. S svojo zgodbo morda pomirim kakšno mamo, ki ima otroka, ki je drugačen. Morda jo spomnim, naj ne verjame dvomljivcem in črnogledom, ki tako zelo radi na hitro popredalčkajo takšne otroke. Morda jih bo branje mojih zapisov spomnilo, naj ne klonijo pod pritiski družbe, ki z odprtimi rokami sprejema vse, kar ustreza trendom. Morda pa jih bom kot slab zgled mame, ki ne zna poskrbeti zase, spomnila tudi na to, naj se pustijo pocrkljati bolj, kot sem se znala jaz.

Življenje je dirka po divji cesti vse do čudovitega razgleda. Vmes pa zapletena križišča, ki vodijo do globin lastne podzavesti, in nepredvidljiva srečanja z ljudmi, s katerimi se veselimo, žalostimo in prihajamo do neskončnih spoznanj. Za varno vožnjo je preprosto potrebno z občutkom prestavljati v nižje in višje prestave in sprejeti odgovornost za vse, kar delamo, mislimo, govorimo, napišemo. Zraven pa uživati življenje, ljubiti, odpuščati, poslušati svojo intuicijo in dati najboljše od sebe.

Jerneja Renko je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani (A-slovenski jezik in književnost, B-pedagogika). Šestnajst let je v šoli poučevala slovenščino in retoriko, potem pa jo je rojstvo najmlajše hčere popeljalo v svet posebnih izzivov. Zadnja leta se ukvarja predvsem s svetovanjem družinam, ki imajo otroke s težavami v razvoju. Na svoji spletni strani https://www.specialteam.si/ objavlja bloge in zapise, skozi katere na osnovi lastnih izkušenj in znanja o razvoju otrok, ki ga je pridobivala v tujini, iskreno reflektira svoje misli in občutja. Skupaj z možem sodelujeta v projektu Odgovorno starševstvo, kjer pokrivata vsebine, povezane z vlogo staršev v družinah z otroki z razvojnim zaostankom. Poleg tega tudi predava in lektorira ter najstnikom v zavodu Kajžica, skupnosti montessori za male in velike, predaja znanje o slovenski slovnici in literaturi.