Prebujanje III. del

Dvomim, da se je Srečko/Felix Hansel, Korošec in rimo-katolik, odločil živeti v Slovenski okroglini, današnjem Prekmurju, samo zato, da bi povečal število tamkaj živečih rimo-katolikov. Za njega dni so v okroglini, že itak prevladovali. Zakaj ni izbral takoj Ptuja in ne šele po letu 1938, lahko samo uganjujem. 

Iz letnic obeh spričeval očeta Vladota sklepam, da je bila družina še leta 1938 v Prekmurju. Takrat je bilo Prekmurje del Dravske banovine v Kraljevini Jugoslaviji. Dravska banovina je bila skupaj s Primorsko po drugi svetovni vojni preimenovana v Slovenijo. Ocena za vedenje/vladanje v spričevalu iz leta 1938 kaže na določene motnje. Prav dobro/vrlo dobro za razliko od ocene v prvem letniku, ko je bilo odlično, verjetno ni samo posledica splošnih težav odraščanja. Manjkajo dokumenti za nadaljevanje šolanja na gimnaziji v Murski Soboti. Obstoja samo potrdilo o vpisu v tretji letnik na hrbtni strani spričevala za drugi letnik. Zato sklepam, da je sledila selitev.

Feliks in Ema sta se leta 1939 ali morda leta 1940 preselila z družino iz Prekmurja – morda iz Lipe, morda iz Murske Sobote – na Ptuj. Družina sestavljena iz pol-Slovenca-Korošca pol-Nemca-Bavarca z dokaj verjetnim dodatkom judovstva, pol-Slovenke-Prekmurke in pol-Judinje v krajih kjer je vse ka¬zalo, da bodo Madžari ponovno glavni, ni bila zaželena. Kakšni so bili vzroki, izguba pri kartanju za denar očeta Feliksa, pritiski madžaronov na eni strani in obnašanje Srbov v kraljevini na drugi ali kaj tretjega, kamor sodi že omenjeno delno nemško-judovsko poreklo družine, ne vem. 

Po ustni družinski različici na moje vprašanje je bila selitev iz Prekmurja posledica strasti do iger na srečo deda Feliksa, zaradi katere je menda zakartal trgovine in gostilno. Odhod na Ptuj je tik pred vojno gotovo predstavljal rešitev v simboličnem pomenu; iz zmešnjav na vasi kjer te vsi poznajo, v mesto kjer te nihče ne pozna. 
Menda so se najprej naselili v predmestju Ptuja na Bregu. Podatek sem dobila med pogovorom z mojim sošolcem iz osemletke na Bregu. 

Živeli naj bi kot sošolčeva družina, v hiši na Bregu, blizu cestnega ovinka na most čez Dravo. Hiša je ob cesti, zelo blizu osnovne šole, kjer sem končala svoje osnovnošolsko šolanje. Danes se imenuje Zagrebška cesta. Breg je del Ptuja na drugi strani Drave, ki je zaradi Karla Velikega gotovo pripadal Ogleju, za razliko od starega mesta, ki je brez dvoma pripadalo Salzburgu. Verjetno drugo ptujsko bivališče je v rodovni knjižici/Der Ahnenpaß1,2 strica Albina iz leta 1944. 
Gre za Ort  Pettau,  Anschrift  Aueweg 7; prevedeno v kraj Ptuj, naslov Na tratah 7. 

Lahko se prevede tudi kot Pot na livadi, vendar se tudi septembra leta 2021 ulica imenuje Na tratah in leži za ptujskim nogometnim igriščem. Bivališče za nogometnim igriščem je gotovo prispevalo k nogometni usmerjenosti vseh treh bratov. Leži na drugi, nekoč salzburški strani Drave. Morda je bila sprememba bivališča povezana tudi z udinjanjem v službi okupatorja.

O avtorju:
Alenka Furlan piše v esejističnem, analitičnem in refleksivnem slogu, ki združuje zgodovinske analize, družbene interpretacije in osebne refleksije. Njeno pisanje temelji na poglobljenem raziskovanju zgodovinskih virov, pogosto povezanih z vplivom krščanstva, fevdalne ureditve in nacionalnih ideologij na identiteto posameznika. V njenih besedilih je mogoče prepoznati kritični odnos do institucionalizirane religije, predvsem v kontekstu njenega vpliva na oblikovanje osebnih imen, družbene hierarhije in posameznikove usode.