Preobrazba svetlobe

V središču zgodbe romana Preobrazba svetlobe sta detektiv Aleks in mlada arheologinja Iris, katerih pot se nepričakovano križa s starodavnimi skrivnostmi Reda teme in z utopičnem načrtom Janusa Sinclairja, matematičnega genija. V okviru preiskave njegovega krutega umora se razgrnejo zgodovinski dogodki, ki imajo svoje korenine v pokristjanjevanju v 9. in 10. stoletju. V tem času se je zaradi nasilja nad pogani ustanovila tajna loža, ki se je borila za njihove pravice. 

Avtor bralca popelje skozi rojstvo in razvojne stopnje reda, ki v sodobnem življenju mesta Aurum, čeprav nezaznan, postane vsenavzočen in obvladuje vitalne dele družbe ter gospodarstva. Umor Janusa sproži nepredviden razvoj dogodkov, ki v končni fazi povzročijo uničenje stoletja starega Reda teme. Vendar se s tem roman ne konča. Na samem koncu nas še enkrat opomni na žalosten aktualni fenomen naše civilizacije – na postopno degradacijo nekoč plemenitih vrednot in njihovo preobrazbo v svoje nasprotje. Iz žrtve v krvnika.

Roman Preobrazba svetlobe se osredotoča na družbenokritične razmisleke o aktualnih dogajanjih po svetu, kjer se vrednote človeškega življenja nenehno preoblikujejo. Avtor raziskuje, kako politične skupine, ki so bile nekoč žrtve, danes same izvajajo krutosti, kar odraža kompleksnost zgodovinskih vlog žrtve in krvnika. S tem roman ponuja poglobljen vpogled v nedorečenost vrednot in njihov vpliv na sodobno družbo ter prispeva k razumevanju iracionalnih dogodkov, ki oblikujejo naš vsakdan.

Roman je idealna izbira za ljubitelje zgodovinskih misterijev in psiholoških dram. Pozornejši bralci bodo v njej našli nekaj nenavadnih povezav med posameznimi dogodki v preteklosti in sedanjosti (npr. današnje čaščenje krvoločneg škofa Horviniusa), nekaj zanimivih besednih iger (npr. palidromsko sporočilo), tehničnih opisov (npr. forenzičnega laboratorija, eksploziva) in podobno. Tisti najpozornejši pa bodo lahko osrednje sporočilo knjige razumeli kot iracionalen pa vendar pogost družbeni pojav, ko nekdanja žrtev prevzame vlogo krvnika in izkrivi vrednote, v katere je nekoč verjela.

Zgodovinski vidik zgodbe je navdihnil uvodni del Prešernovega Krsta pri Savici, torej nasilno pokristjanjevanje poganov in njihov upor temu. Pri pisanju vsebin, ki se nanašajo na rojstvo in razvoj Reda teme in tudi na Janusov projekt »časovnega preskoka« avtor ni imel navdiha v kakšni konkretni literarni zgodbi. Mesto Aurum je avtor želel opisati kot tipično, nekoliko distopično, metropolo, ki za svojo bleščečo pojavo skriva temne sence. Še najbljiže temu je »noir« atmosfera filmov kot je na primer Mesto greha. Če ste radi brali zgodovinske misterije kot je na primer Da Vincijeva Šifra (Dan Brown) ali pa Labirint (Kate Mosse), vam bo slovenska izvedenka tega žanra všeč.

Matjaž Valant je tako po značaju kot v profesionalni karieri naravoslovec, ki je spisal veliko znanstvenih člankov, ujetih v zelo omejeno analitično formo in izrazoslovje znanstvene literature.

Iz te izrazne ujetosti se je v preteklosti reševal s pisanjem potopisnih prispevkov s potovanj po nekaterih, večinoma puščavskih, delih našega planeta. Končno pa se je odločil za eksperiment, torej da napiše svoj prvi roman Preobrazba svetlobe. Kot natančen opazovalec družbenih in političnih procesov je ugotovil, da potrebuje romaneskno formo, da prikaže dinamiko razvoja nekaterih vrednot. Roman je nastal v obdobju med 2023 in 2024, ko se je zaradi aktualnih dogodkov svet izpraševal o tem, kaj je prav in kaj ne.