Psihologija neumnosti

Končno! Neumnost, ta vseprisotna človeška vrlina, je zdaj pojasnjena. O njej razmišljajo nekatere najbistrejše glave tega planeta, med njimi: nobelovec Daniel Kahneman (Razmišljanje, hitro in počasno); Boris Cyrulnik (Sram; če povem, bom umrl); Antonio Damasio (Iskanje Spinoze; veselje, žalost in čuteči možgani); Ryan Holiday (Ego je naš sovražnik: obvladajmo svojega največjega nasprotnika); Howard Gardner (Razsežnosti uma); Alison Gopnik (Kako razmišljajo otroci); ter številni drugi pod taktirko urednika Jeana-Françoisa Marmiona.

Zakaj pametni ljudje včasih verjamejo v popolne neumnosti? Zakaj zavestno dopuščamo, da nas leni možgani vodijo do najbolj pogubnih odločitev? Zakaj tako radi s prstom kažemo na 'kretene' vsenaokrog in s tem razgaljamo svojo neumnost? Ali več glav zares več in bolje ve? Nas množica informacij varuje pred neumnostjo? So otroci, ki verjamejo v jelenčke na nebu in sivobradega dobrega moža v kočiji, kaj neumnejši od staršev, ki verjamejo v Troedinega? Zakaj najbolj neumni nikoli ne prepoznajo svoje neumnosti?

Je svet brez kretenov sploh mogoč? Kako ustaviti sodelavca, ki nam vsak dan za dobro jutro pošilja internetna duhovičenja? Kako se znebiti sošolca iz srednje šole, ki nas zasipava s teorijami zarote? Kaj narediti s topoglavim mulcem iz tretjega B, ki se neutrudno izživlja nad našim prvošolčkom? In kaj z množicami, ki navdušeno volijo Donalda Trumpa?

O, idioti vseh sort … da, o vas govori ta knjiga. Brez skrbi, ne boste se prepoznali. Če bi se, bi bili za spoznanje manj neumni.