Rebraste žaluzije

Vznikanje njenega jezika je pogojeno z elementarnim prehajanjem med dnevom in nočjo, preigravanjem časovnih meja in tipanjem za prelomnimi trenutki.

Prelomi so ožine jezika, od koder vznikajo pronicljive nadrobnosti, ki se nizajo v asociativna sosledja parkov, mimobežnih srečanj in tujih stanovanj. Jezik je poln nenavadnih – marsikdaj komaj vidnih in netrajnih – stvarnih vtisov nastaja v ritmičnih vezljivostih, celovitih spojih, ki dodatno poudarijo temeljni občutek prehajanja, usihanja in vznikanja.

Naboj jezika v prvencu Lare Gobec je mogoče opaziti v tem, kako s poezijo preigrava, preizkuša dano in prirojeno, in hkrati prehaja med temo in svetlobo, dnevom in nočjo, tujim in domačim. Zaradi odsotnosti dokončne umeščenosti je poezija predvsem iskanje, tipanje za prelomom, mejo, od koder (jo) je mogoče govoriti/izgovarjati.

Pesniški svet Lare Gobec snuje občutljivo prejo, iz stanj komaj prebujanja ali skorajšnje prebujenosti poišče režo za pronicanje prve svetlobe.

Lara Gobec (2001, Celje) je pesnica, dramatičarka in esejistka. Njena besedila so bila objavljena na spletnem portalu LUD Literatura, Poiesis in v revijah Novi Zvon, Spirala in Poetikon. Njene pesmi so bile prevedene v srbski jezik in objavljene v zborniku Rukopisi.

Od leta 2019 soustvarja pesniški festival Izrekanja, kjer je uprizorila svoj monodramski diptih: Z ljubeznijo, Lola (2022), Žrtovanje (2023). Leta 2022 je obiskala mednarodno literarno rezidenco v katalonskem kraju Olot. Trenutno v Ljubljani študira pravo in primerjalno književnost.