Ruah

Za naslov dramatične pripovedi, ki nam razkriva, zakaj je pater Placido Cortese (Cres, 1907 – Trst, 1944) žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, je Elena Blancato izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha.

Knjigo, ki je izšla leta 2014, je sedaj ponovno na voljo ob 80. obletnici smrti patra Corteseja. Zanj je bil uveden beatifikacijski postopek. Izdaja je dvojezična, v slovenščini in italijanščini, saj njegova ljubezen do bližnjega ni poznala narodnostnih in jezikovnih zaprek.

Leposlovni del dopolnjujeta predgovor, ki ga je prispevala predsednica Sklada dr. Vlasta Polojaz, in zgodovinski okvir opisanih dogodkov in ljudi, ki ga je sestavil Ivo Jevnikar.

Pater Placio Cortese, frančiškan s Cresa, je med drugo svetovno vojno žrtvoval svoje življenje, da je rešil številne preganjane. Pomagal je internirancem v enem izmed mnogih fašističnih taborišč, v Chiesanuovi (bil je med zelo redkimi, ki so se zavedali, kaj se dogaja), in ki je pomagal Judom bežati v Švico. Bil je duhovnik bistrega uma, ki je med slikami, ki so jih romarji puščali kot votivna sporočila, izbiral fotografije, da bi jih uporabil za dokumente, ki so omogočali umik na tuje.

Bil je človeški magnet, ki je za reševanje bližnjega okoli sebe oblikoval vojsko, ki so jo sestavljale padovanske ženske (sestre Martini), dekleta iz Saonare in tri študentke. Njegova zgodba, njegovo dolgotrajno in boleče mučeništvo sta iz njega oblikovala človeka, ki se je povsem daroval Bogu, tako da se ga spominjamo kot “mučenca zaradi ljubezni”. Zadnje besede, ki jih je namenil sozaporniku, ki ga je srečal v bunkerju na trgu Oberdan, so bile: “Molči in moli!”

Umrl je v Trstu, v Bunkerju na Trgu Oberdan, kjer so gestapovci mučili nasprotnike. V delu Trg Oberdan se patra Corteseja spominja tudi pisatelj Boris Pahor, ki se je v tistih mučilnicah z njim bežno srečal.

Odlomek iz knjige:

»Za vojne ujetnike je p. Cortese razpolagal z drugo verigo pomoči, v kateri so prevladovala padovanska dekleta, sestre Teresa, Lidia in Liliana Martini ter druge. Z vlakom so spremljale ubežnike s ponarejenimi dokumenti do švicarske meje in jih predajale tihotapcem, plačanim vodnikom. Za obleko in dokumente je tudi poskrbel p. Cortese, ki je fotografije zanje pridobival kar z grobnice sv. Antona v baziliki, kamor so jih v priprošnjo ali zahvalo prinašali verniki. V tej mreži je bilo tudi več duhovnikov pa še zavezniški sodelavec Armando Romani. Denarno podporo je ta veriga prejemala tudi od britanskih predstavnikov v Švici. Z njo so se prepletali pripadniki tajne odporniške skupine FRA-MA, ki je delovala med Padovo, Milanom in Švico, poimenovana pa je bila po kraticah dveh univerzitetnih profesorjev, njenih pobudnikov, katoličana Ezia Franceschinija in komunista Concetta Marchesija. Cortesejeva spovednica je postala organizacijska točka za skrivanje preganjanih in njihovo spremljanje v svobodo. Več udeležencev v teh akcijah je bilo aretiranih.«

O avtorici:

Elena Blancato se je rodila leta 1965 v Trstu, kjer živi in dela v občinski upravi. Napisala je več leposlovnih del. Navdihnili so jo zgodovinski dogodki, osebnosti, ki so se odlikovale po svoji veri in nesebičnosti, narodopisno bogastvo Trsta in Krasa. Slovenskemu svetu se je približala ob prebiranju knjige Pavleta Merkuja Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Tako se je rodilo več knjig o Krasu in njegovih običajih, ki jih Italijani skorajda ne poznajo. Prva izdaja knjige Ruah (Talos Edizioni, Cosenza 2014) je prejela nagrado na državnem natečaju v spomin na pisatelja
Antonia Fogazzara.