Rusalkin zaliv

Rusalkin zaliv je del skrivnostnega jezera, ki leži na gosto poraščenem severnem slovenskem pogorju.

Tam se trinajstega decembra pojavi prvo truplo.

Višji kriminalistični inšpektor Samo Vezjak je zaprisežen logik in z obema nogama stoji čvrsto na stvarnih tleh. Ko pa predse dobi prvi dosje iz »jezerske« zadeve, se mu zgodita jasnovidnost in jasnoslišnost.

Kako se bo s tem spoprijel?

Taki pojavi ga niso nikoli zanimali in verjel je, da gre pri tem za čiste izmišljotine. Le kdo bi mu pri spopadanju z neželenim sploh lahko pomagal?

Kaj ima pri vsem tem število trinajst in kaj Rusalka?

Ta roman vam ponuja nekaj odgovorov in še več vprašanj. Če ste vsaj malce radovedni in radi raziskujete, je to pravo branje za vas.

Avtorica o knjigi

1. Od kod ste črpali navdih za pisanje knjige?

Navdih za pisanje je prišel sam, ne morem reči, da sem ga iskala.  Čeprav je slišati klišejsko, se je prva zgodba pojavila v mojih mislih in me nenehno vznemirjala. Nisem mogla razmišljati o ničemer drugem, dokler je nisem zapisala. Potem so sledile vse druge, kot bi trkale na moja vrata. Nekaj podobnega se je dogajalo pri izbiri imena glavnega junaka. Najprej je bil Marko. Potem so se misli začele zapletati, kot da junak ne bi bil zadovoljen z imenom in to je trajalo, dokler ni dobil ime Samo. Zdaj, ko je vse zapisano, se že oglašajo junaki novih zgodb.

2. Komu je knjiga namenjena?

Knjiga je namenjena vsem odraslim, radovednim in zrelim razmišljujočim osebam, pri čemer niso pomembna leta. Namenjena je še posebej tistim, ki potrebujejo malce spodbude pri opazovanju sveta. Kot je pojasnil Bogo v romanu, je življenje neskončen in pisan kolaž bitij, svetov, dogodkov in še … Vse kar potrebujemo na tem potovanju je le odprt um.

3. Kakšno je sporočilo knjige?

Sporočila. Hm, to je odvisno od vsakega posameznega bralca. In izkušnjo spoznavanja jim želim prepustiti. Mislim, da je v tem svojevrsten užitek.

4. Morebitni odzivi na knjigo?

Nekateri bralci bodo ob prebranem samo zamahnili z roko, češ domišljija pa dela »tristo na uro«. Drugi se bodo malce zamislili, tu in tam pa se bo kdo morda le vprašal: »Kaj pa, če …?«

BARBARA RIBIČ JELEN je že sedemnajst let članica Celjskega literarnega društva, v katerem se srečujejo ljubitelji literature. Piše prozo in poezijo in ju objavlja v različnih literarnih revijah.V zadnjem času se posveča fantazijski književnosti. Na festivalu Meteorita je bila za kratki zgodbi nagrajena. Leta 2018 je prejela prvo nagrado (zlato supernovo) in leta 2019 drugo nagrado(srebrno supernovo).