Šamansko potovanje

Sandra Ingerman, učenka Michaela Harnerja, zaslužnega za širjenje šamanizma na zahodu, podrobno razlaga troje svetov, kamor lahko odpotujemo, svetuje, kako naj vstopamo vanje, in opisuje duhovne vodnike, ki nas čakajo v njih. Napotke pospremlja s primeri, pojasnjuje, kaj lahko pričakujemo, in priporoča, kako naj si pomagamo s pridobljenimi informacijami.

Knjiga je namenjena vsem, ki želijo doživeti potovanje, podobno tistim, na katera tradicionalni šamani odhajajo že tisočletja. Prehodu v spremenjeno stanje zavesti, navadno ob ritmičnem bobnanju, sledi izkustvo neobičajne resničnosti zunaj časa in prostora ter prejemanje informacij od zaveznikov. 

Šamanizem je “neposredna pot do razodetja”, pravi Sandra Ingerman, saj raziskuje različne svetove in nas povezuje z živalmi moči, učitelji in naravo. Ponuja odgovore na pogosta vprašanja o jasnovidnosti, zdravilnih potovanjih, raziskovanju preteklosti in oblikovanju zdravilnih obredov.

Sandra Ingerman je avtorica knjig Priklic duše: spajanje razdrobljenega jaza, Welcome Home: Following Your Soul’s Journey Home, A Fall to Grace, Medicine for the Earth: How to Transform Personal and Environmental Toxins in How to Heal Toxic Thoughts: Simple Tools for Personal Transformation. 

Po vsem svetu vodi delavnice o šamanskih potovanjih, zdravljenju in odpravljanju okoljskega onesnaženja z duhovnimi metodami. Slovi po tem, da vnaša starodavne zdravilne metode v sodobno kulturo in opozarja na potrebe našega časa. 

Poleg tega ima licenco za zakonsko in družinsko psihoterapevtko in svetovalko za duševno zdravje.

Odlomek iz knjige:

SI POTOVANJA IZMIŠLJUJEM?

Ljudje, ki začenjajo s prakso šamanskega potovanja, se pogosto soočajo s precejšnjim izzivom. Bojijo se namreč, da si potovanja preprosto izmišljujejo – da se vse dogaja v njihovi domišljiji in je zato nesmiselno.

Večina, ki bere to knjigo, je odraščala v družbi, ki uči, da nevidni svetovi ne obstajajo, da je resnično le tisto, kar lahko vidimo, otipamo, slišimo, okušamo in vonjamo, preostalo pa obstaja le v domišljiji. Ko po dolgoletnem utemeljevanju zaznavanja resničnosti na otipljivem, slišite, da lahko odpotujete v neobičajno resničnost in prosite nevidna duhovna bitja za nasvet in vodstvo, ste v najboljšem primeru zmedeni. Dvom se porodi skoraj vsakomur.

Veliko nas je v otroštvu našlo uteho v sporazumevanju z ljubečimi in prijaznimi bitji v nevidnih svetovih. Toda ko smo odrasli in nas je družba naučila verjeti le v fizično resničnost, se je odnos z nevidnim svetom razblinil.

Kljub temu mnogi hrepenimo po tem, da bi na novo odkrili nevidne svetove in medsebojno prepletenost z vsemi vidnimi in nevidnimi bitji. Globoko v sebi vemo, da v življenju ne gre zgolj za materialne stvari, za tisto, kar izkušamo s petimi čutili in kar nam družba govori, da je res.

Pred leti sem vodila uvodno delavnico o potovanju, na kateri so udeleženci kar naprej spraševali, ali si svoje potovanje izmišljujejo. V pavzi se mi je približala neka Brazilka in mi zaupala, da jo neznansko preseneča, ker vprašanje muči toliko ljudi. Odraščala je v kulturi, ki trdno verjame v duhove, in se ni nikoli spraševala, ali so “resnični”. Ko sem bila otrok, moji starši med večerjo zagotovo niso govorili o živalih moči in zaveznikih – kar gotovo velja tudi za starše udeležencev na delavnici.

Izkušnje so me naučile, da je veljavnost šamanskih potovanj najbolje oceniti na osnovi rezultatov. Če jih boste vztrajno prakticirali, boste začeli opažati koristne in dobrodejne rezultate, izhajajoče iz vodstva, ki ste ga deležni. Ne pozabite, tradicionalno je bil šamanizem sistem, usmerjen na rezultate, in pomembno je, da jih redno ocenjujete. Vprašajte se: “Dobivam podatke, ki pozitivno spreminjajo moje življenje?”

Brž ko boste začeli opažati pomembnejše rezultate, se bo um pomiril in sčasoma boste spoznali, da vas nič več ne vznemirja vprašanje, ali se vse skupaj dogaja v vaši domišljiji ali ne. Toda če boste poskušali premagati um ali prepričanja, medtem ko potujete, boste preživeli večino časa v notranjem dvogovoru in boste preveč raztreseni, da bi prejeli jasne podatke. Kadar v moje potovanje poseže analitični um, preprosto sprejmem, kar ima povedati, nato pa nadaljujem potovanje. Vsekakor ponudite potovanju priložnost, da vam postopoma razodene koristi in dobrodejne rezultate, ki bodo zadovoljili kritičen um.

V naši kulturi se med izvajanjem duhovne prakse pogosto pozabimo sprostiti in ostajamo “zapeti”. Vse jemljemo preveč resno in izvajamo prehud pritisk nase. Tradicionalni šamani in zdravilci se vedno smejijo. Prehuda resnoba na potovanjih in v življenju nas odklaplja od ustvarjalnega potenciala. Naučite se smejati samemu sebi in naj vas praksa zabava. Čez čas boste na potovanjih odkrili, da imajo zavezniki precejšen smisel za humor in se ves čas trudijo, da bi sprostili našo “zapetost”.