Sedem in pol spoznanj o možganih

Ste se kdaj vprašali, zakaj imate možgane? 

Dovolite priznani nevroznanstvenici Lisi Feldman Barrett, avtorici odmevne knjige Kako nastanejo čustva, da vam razkrije, kaj je v resnici ta veliki sivi nagrbančeni mehur med vašimi ušesi. 

V sedmih esejih (ter z dodatno zgodbo o tem, kako so se možgani razvili) ta priročna, zabavna in zavzetemu bralcu dostopno podana vsebina knjige razkriva najnovejša spoznanja nevroznanstvenih raziskav. 

Spoznali boste, od kod prihajajo možgani, kako so zgrajeni (in zakaj je to pomembno) in kako sodelujejo z ostalimi možgani pri tem, ko ustvarjajo vse, kar izkušate. Na tej poti boste pretresli tudi popularne, vendar netočne mite, kot je ideja o »plazilskih možganih«, z avtorico boste na novo premislili dolgo opevano vojno med razumom in čustvi ter tudi tisti razkorak med naravo in okoljem, ki naj bi določal vaše obnašanje.

Knjiga Sedem in pol spoznanj o možganih je delo, ki bo pritegnilo tako splošnega bralca kot znanstvenega veterana, saj je polna presenečenj, humorja in pomembnih ugotovitev o človeški naravi – darilo knjige, ki ga boste želeli okušati vedno znova.

»Toplo priporočam: ta elegantna in jedrnata knjiga o možganih je fascinantna.« 

- Michael Pollan, preko Twitterja

»Prekrasno napisana knjiga s poglobljenimi uvidi, ki bodo odpihnili vaš um kot paket petard. Če želite prebrati izjemno poročilo o možganih in njihovi čudodelnosti, začnite tukaj. « 

- David Eagleman, avtor knjige Prikrito in Živo omrežje

Lisa Feldman Barrett (1963) je profesorica psihologije na Univerzi Northeastern University, kjer se posveča afektivni znanosti in je tudi direktorica tamkajšnjega laboratorija. Njena poklicna kariera se je začela na področju klinične psihologije, potem pa se je pomaknila proti socialni psihologiji, psihofiziologiji in kognitivni nevroznanosti. Je prejemnica nagrade za študijo, Kako možgani ustvarjajo čustva. Knjigo Sedem in pol spoznanj o možganih, ki jo je napisala kot nazoren in koncizen vodnik po človeških možganih, je njeno najnovejše delo in prvi prevod te avtorice v slovenščino.

Iz knjige

»Zakaj so se nam razvili takšni možgani? Najprej pomislimo na razmišljanje. Radi si predstavljamo, da so se razvili postopno iz manj zmogljivih pri nižjih živalih do bolj razvitih pri višjih in nazadnje do najzmogljivejših pri človeku – do možganov, ki zmorejo miselne procese. Konec koncev naj bi bila velika prednost človeka prav v razmišljanju. Čeprav se vse to sliši tako logično, pa vendarle ne drži. Iz prepričanja, da so se naši možgani razvili za razmišljanje, izhaja kar precej nadvse zmotnih predstav o človeški naravi. Ko se nehamo oklepati tega pogleda, storimo prvi korak do razumevanja dejanskega delovanja možganov in dojemanja, kaj je njihova najpomembnejša naloga. Tako pa začnemo tudi dojemati, kakšne vrste bitje smo.«