Sence v ogledalu

Filip Z. Novak, junak romana, je sredi štiridesetih let in je odvisen od alkohola. Ima težave s službi, doma, ... vsepovsod. Naredi nekaj ... kar mu ni podobno.

Konča na zaprtem oddelku za odvisnike. Nato ... se zgodba odvija naprej. Umor, samomor, vse v okolju bolnice.

vrta in vrta v zapisnike, pogovore in ugotovi s pomočjo sozdravljenke Kaje, da je imel mogoče prav. 

In imel je prav.

Ja, pristal sem na dnu. Trdo in brez padala. Fizično si nisem ničesar polomil, zlomila se je samo moja duša. Drugo nadstropje, oddelek C, bolniška soba 3, postelja ob vhodnih vratih. Psihiatrija za odvisnike od alkohola.

Ali na kratko SOA. sindrom odvisnosti od alkohola. Paceint filip. Priimek ni bistven, ime je povsem dovolj. Vsi na oddelkui C imamo enak priimek, alkoholik namreč. Je to začetek neke zgodbe ali morda začetek konca zgodbe? Kdo ve.

Zdenko Novak je že od malih nog rad bral in pisal. Ves prosti čas je raje preživel v knjižnici in čitalnici kot na igrišču, kar je imelo za posledico, da so ga ''metali'' iz knjižnice, ker so uslužbenci želeli oditi domov. Potem je življenje naredilo zaplet (kot vsak dober roman) in ga odvrnilo od pisanja.

Ampak, saj veste, kar gre okoli, pride naokoli.

In tako je ponovno odkril svojo staro ljubezen, ljubezen do pisanja. Roman Sence v ogledalu je njegov prvenec.