Skozi gosto noč

»Zbirka pisem, ki sta si jih šest let pisala Furlana, prinaša osupljivo novost, saj gre za pogovor med očetom, ki je kaznjenec na poti k zadnji postaji, ter hčerko, ki v Ameriki doživlja polet. Druži ju ljubezen do knjig in filozofije, zato oče, ki ne sme več predavati – od leta 1930 do 1947 pa je bil profesor na pravni fakulteti – zdaj poučuje hčerko. Ker gre vsako pismo skozi roke udbovskih kontrolorjev, sta zadržana pri kritiki režima in komunizma, previdno se izogibata tudi številnim imenom. Režim je namreč bolestno občutljiv na vsako kritično besedo, in samo čaka na priložnost, da pogojno prostega človeka spet pošlje v ječo. Skrivata tudi tesnobo zaradi življenja sredi ovaduhov, ki so Furlana leta 1947 spravili pred sodišče in zdaj spremljajo vsak njegov korak. Njegova kritičnost se izraža predvsem v opisih hude revščine, ki je zavladala z novim redom. Zato so filozofske lekcije posute s prošnjami za stare čevlje in hlače, zaflikane rjuhe in prebrane časopise.«

Hčerka je skrbno hranila očetova pisma in celo kopije svojih ter jih malo pred smrtjo poslala v domovino in ponudila v natis, kjer postajajo dokument časa izjemnega pomena, saj so polna topline in ljubezni, a tudi globokih in kompleksnih filozofskih pogovorov, saj, kot v enem izmed pisem zapiše Boris Furlan, je filozofija v bistvu dialog duha s samim seboj ali pa z drugimi.

Pričujoča knjiga je sicer bolj osebne narave, prihodnje leto je predvidena še druga knjiga, ki pa bo vsebovala tudi predavanja filozofije z imaginarnega katedra, kot v uvodu pojasnjuje urednica.

Alenka Puhar (1945) se mogoče ne bi lotila Furlanov, če ne bi še kot študentka angleščine in književnosti prevedla knjige 1984 Georgea Orwella. Ta avtor se ji je zasidral v zavest in lepega dne je tja prišel tudi podatek o Borisu Furlanu, ki je imel Animal Farm in bil za to neusmiljeno kaznovan. Prevajalka je postala novinarka, se vmes lotila zgodovine otroštva in fantazijske  analize slovenstva, nato pa se posvetila biografski književnosti, predvsem »neosebam« in po krivici pozabljenim, kot so Angela Vode, Izidor Cankar, Mira Mihelič, Leon Štukelj, Lindsay Rogers. Potem ji je prišla naproti Staša Furlan Seaton;  Furlanov Orwell se med raziskovanjem še ni našel, zato pa se je prva Platonova Država.