Sladice

V knjigi so zbrani recepti z natančno opisanimi postopki, dopolnjeni s fotografijami, za pripravo raznovrstnih sladic – tistih, ki vsak dan vzbujajo skomine po sladkem in tudi tistih, s katerimi ustvarjamo praznična vzdušja.

Natančno opisani postopki za izdelavo sladic oziroma različnih vrst testa, glazur, krem in nadevov vas bodo brez dvoma vodili k zagotovljenemu končnemu uspehu.

Recenzija Bukla:

Spodbujati peko sladic v času izganjanja sladkorja iz prehrane se zdi podobno reklamiranju dizelskih limuzin, ki spuščajo v ozračje največ za podnebne tegobe krivih ogljikovih spojin.

A je obenem izziv, ki so mu kos le najbolj izkušeni mojstri in mojstrice, kakršna je učiteljica in mentorica Alenka Kodela s svojimi uspešnimi slaščičarskimi priročniki. Kjer povsem brez sladkorja ne gre, pač ne gre, zato pa si je avtorica prizadevala v svojih napotkih kar najbolj zmanjšati delež osnovnih ogljikovih hidratov po eni strani in po drugi razširiti ponudbo sladic, pripravljenih s sladkim sadjem, sirupi in drugimi alternativnimi sestavinami.

Večino jih je zbrala v razdelku Presne in veganske sladice – z diabetično torto na koncu. V priročnik s fotografijami Roka Bezeljaka in skicami enajstletne Lie Purič je vključila še napotke za dekoracijo slaščic in začetnikom dobrodošel slovarček strokovnih izrazov.

Za Alenko Kodele mnogi trdijo, da je najboljša slaščičarka v Sloveniji. Skromno odgovarja, da je to sicer povsem subjektivna ocena, ki pa jo kljub temu veseli.

Še toliko bolj, ker je po poklicu kuharski tehnik in je znanje slaščičarstva pridobila s samoizobraževanjem. Ko je po dveh letih dela v kuhinji svojo resnično strast odkrila v svetu slaščic, je potrebno znanje poiskala na tečajih in z brskanjem po tuji strokovni literaturi.

Kmalu je postala vodja slaščičarne v novogoriškem Hotelu Perla, kjer je ostala sedemnajst let. Če je ocena strokovnih kolegov morda subjektivna, pa njeno odličnost povsem objektivno dokazuje vrsta priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj.

Osem let je bila članica slovenske kuharske reprezentance in se dvakrat udeležila kuharske olimpijade, najbolj pa je ponosna na trak kakovosti, najvišje slovensko priznanje za kuharje in slaščičarje, ki ga lahko osvojijo na kulinaričnem tekmovanju Gostinsko turističnega zbora Slovenije. Prejela ga je leta 1996 in ga kasneje oplemenitila še s srebrno, zlato in diamantno značko.

Pravi, da so tekmovanja poseben izziv, ki zahtevajo visoko koncentracijo, natančnost in tehnično dovršenost.

In čeprav je udeležba na svetovnih tekmovanjih prekrasno doživetje, je spoznala, da se z leti človek izčrpa, zato pride trenutek, ko se moraš umakniti. Alenka ne tekmuje več, še zmeraj pa pri tekmovanjih sodeluje v ocenjevalni komisiji in z nasveti pomaga mlajši generaciji slaščičarjev.

Trenutno je njen največji izziv skrb za opremo slaščičarskega programa eno-gastronomskega centra, ki se bo oktobra odprl v sklopu poslovno-nakupovalnega centra v Novi Gorici.