Slovenska pesem v tujem škornju - Od dóma do puščavskega peska

Red. prof. Slovenske književnosti; mag. etnologije, dr. literarnih ved, dr. teologije Marija Stanonik. Od leta 1974 do 2012 zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je bila v zadnjih letih sodelavka in nosilka nekaj projektov in inštitutskega programa. V želji po slovenski spravi je veliko prizadevanje vložila  zbiranje slovenskega pesništva iz druge svetovne vojne in za lastne objave etnoloških in literarnozgodovinskih raziskav o njem zasnovala zbirko Poezija konteksta.

Etnološko in literarnozgodovinsko je obdelano v knjigah: „Pozdravljeno trpljenje...“; „Na tleh leže slovenstva stebri stari...“ (1993). Iz kaosa kozmos (Žanrski sistem in kontekstualnost slovenskega odporniškega pesništva (1995); Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami / Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 (1999), Most / Antologija pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se znašli njihovi avtorji (2000); „Odpuščam in prosim odpuščanja“ (2007), „Žene pa so ga gledale od daleč“ (2010).

Kot utemeljiteljica slovstvene folkloristike avtorica številnih znanstvenih in strokovnih člankov, razprav in monografij. Na podlagi njenega lastnega terenskega in arhivskega dela in s pomočjo študentov se je arhiv slovenske slovstvene folklore v omenjenem inštitutu obogatili z nad 40.000 enotami. Od leta 1995 predava slovstveno folkloristiko na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete pri Univerzi v Ljubljani. V letih od 1998 do 2009 je predavala tudi na Oddelku za slovanske jezike s književnostjo Filozofske fakultete v Mariboru.Gostujoča profesorica za slovstveno folkloristiko na Akademiji v Bielsko BiaŁi (Poljska), v Zagrebu (Hrvaška) in v Gradcu (Avstrija). Leta 1997 je izšla pesniška zbirka Raztrgane korenine.