Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal

Professor Peter C. Gøtzsche je specialist interne medicine, raziskovalec in predavatelj ter eden od soustanoviteljev globalne raziskovalne organizacije The Cochrane Collaboration, ki je leta 1993 na pobudo sira Iaina Chalmersa nastala zaradi zavedanja odgovornih znanstvenikov o globoki krizi farmacevtskih raziskav in preizkušanja učinkovitosti in varnosti novih zdravil. Gøtzsche je dolga leta vodil nordijsko podružnico Cochrana. Do jeseni 2018 je bil tudi član upravnega odbora Cochranove organizacije, potem pa so ga po dolgotrajnih lobističnih pritiskih farmacevtskih gigantov izključili zaradi 'nenehnega motečega in neprimernega vedenja …

Gøtzschejeva kritika farmacevtske industrije je brutalna. Njen poslovni model brez dlake na jeziku primerja s poslovnim modelom mafijskih združb – z eno samo razliko: farmacevtska industrija v imenu svojih kapitalskih interesov ubije veliko več ljudi. Težava farmacevtskih gigantov, ki so vajeni kritike tako ali drugače utišati s pomočjo denarja, v zvezi z Gøtzschejem ni preprosta: ne samo, da imajo pred seboj trmastega nasprotnika, soočeni so s pikolovsko natančnim znanstvenikom, ki govori in piše na temelju dejstev. Resda gre za petelina, ki pogosto zapoje prezgodaj, toda doslej so se njegove kritike izkazale kot preroške. Znamenito je bilo nasprotovanje mamografiji, o čemer je leta 2012 napisal knjigo Mamografija: resnice, laži in dileme. Takrat zelo popularne presejalne teste je kritiziral, češ da vodijo v pretirano diagnosticiranje in nepotrebno invazivno zdravljenje nenevarnih oblik raka. Pri zagovornikih mamografije se je dvignil vihar ogorčenja … danes pa so njegova stališča splošno sprejeta.

Podobno je s kritiko industrije zdravil, ki s profitnim modelom poslovanja in z mafijskimi prijemi spodkopava temeljne cilje javnega zdravstva. Seznam grehov je neskončen: nestrokovne in ponarejene klinične raziskave učinkovitosti in varnosti zdravil, podkupovanje javnih agencij, ki odločajo o prihodu zdravil na trg, podkupovanje zdravnikov, spodbujanje nedovoljene oziroma neodobrene rabe zdravil, podkupovanje ali izsiljevanje politikov in urednikov strokovnih revij, izmišljanje novih bolezni, uničevanje konkurence, kartelno dvigovanje cen, prikrivanje škodljivih, tudi usodnih stranskih učinkov zdravil. Posebej oster je Gøtzsche do psihiatrije in psihoaktivnih zdravil, o čemer je napisal posebno knjigo, ki bo v kratkem prav tako izšla v slovenskem prevodu. Po dolgi in pikolovsko natančni analizi je njegov sklepni komentar zelo jedrnat: teh zdravil sploh ne potrebujemo! 

Pričujoča knjiga je stara dobrih pet let. V tem času so dobile številne Gøtzschejeve obtožbe potrditev v javnosti in v sodnih dvoranah. Kaže, da se slonokoščeni stolp farmacevtske industrije počasi vendarle krha, toda njeni kapitalski interesi so velikanski. Strašljivo veliki!