Smučanje a la carte

Manj smučarjev, a več poškodb, čas za smučarsko mini inventuro, zavoji (tudi) z odrsavanjem, meniji za zavijanje (tehnika), razbremenjevanje in obremenjevanje, občutek za sneg, vsak smučar je unikum, kako začetnik postane smučar, stranski lok smuči pod drobnogledom, paradoks urejenih smučišč,...

Milan Maver je učitelj smučanja že pol stoletja, smuča pa več kot sedemdeset let. Je avtor šestih knjig o smučanju. Zadnja, z naslovom Smučanje a la carte, je bila izdana v samozaložbi. Avtor knjige je dolgoletni novinar, karikaturist in satirik. K pisanju knjige Smučanje a la carte so ga spodbudili porasti števila nesreč na smučiščih in vedno hujše poškodbe.

Milan Maver zarezno tehniko smučanja primerja s tramvajem, ki se mu je utrgalo, oziroma trdi, da je smučanje postalo zelo enolično. Pravi, da se nekateri po smučišču ves ljubi dan prevažajo z negibnim izrazom poštarja, ki se mu mudi predati telegram. Karving smučka je narejena zato, da se z njo smuča po robnikih, vendar nam noben profesor ne more ukazovati, da bi morali smučati tako, kot on hoče. "Tramvajsko" smučanje se je razvilo na tekmovalnih progah, ki so zaprte, po njih pelje en sam smučar, medtem ko jih je na Krvavcu, če je lepo vreme, tudi do štiri tisoč na dan. In če jih samo petdeset smuča z zarezno tehniko po vsej širini smučišča, povzročijo strašno zmedo. Dokler tako smučajo le dobri smučarji, še gre, ko jih začno posnemati še vsi drugi, pa je trk neizogiben.