Sočutje in stigma

Iz recenzije prof. dr. Aleksandra Panjeka

Pomemben znanstveni prispevek knjige je v tem, da so v njej zastopani različni poudarki in tematiziranja družbenih razlik z vidika države in ustanov ter skupin, ki tvorijo neprivilegirane plasti prebivalstva. Zato je na eni strani povsem primerna v naslovu podarjena dvojnost pristopa in percepcije tedanje družbe – sočutje in stigma. Na drugi pa nas avtorji seznanijo z različnimi rizičnimi skupinami in odnosi do njih. Tako srečamo berače in potepuhe, socialno marginalizacijo zaradi bolezni in hendikepa, delavce ter revščino v urbanem okolju in na podeželju. Hkrati smo seznanjeni s primeri odnosa do problema revščine z vidika različnih ustanov, kot so hiralnica, banka, občina in država.

Iz recenzije dr. Jelke Piškurić

Monografija naniza prispevke enajstih avtorjev, ki so fokus svojega raziskovanja večinoma usmerili na življenjske razmere tistih ljudi, ki so se znašli na spodnjem koncu družbene lestvice. Skozi njihova dela se sprehodimo od odnosa do marginaliziranih skupin in različnih oblik skrbi za reveže do razumevanja in merjenja družbene neenakosti v socializmu ter vprašanja, kako nam gre v Sloveniji danes in kakšen bo pomen socialne države v prihodnosti. Spremljanje revščine in družbenega razslojevanja skozi perspektivo dolgega trajanja, od 19. stoletja pa vse do današnjih dni, ki vključuje različna politična in gospodarska stanja ter zajame procese industrializacije, modernizacije in širših družbenih sprememb, je osrednjega pomena. Monografija bralcu celovito predstavi postopno preobrazbo pogleda na revnejše sloje prebivalstva in marginalizirane skupine ter prevzemanje družbene odgovornosti zanje – od individualne krivde za revščino do zavedanja, da družbeno neenakost pravzaprav dopušča družbenoekonomska ureditev. /…/ Monografija, ki odstira različne vidike družbenih razlik in revščine v slovenski novejši zgodovini, predstavlja pomemben doprinos k raziskavam slovenske gospodarske in socialne zgodovine.