Sončna in srčna vzgoja za srečno življenje

Se pri vzgoji otrok/a srečujete z neželenimi oblikami vedenja (trmo, neprimernimi izrazi, izbruhi jeze, žalosti…), ki jih ne znate, oziroma ne zmorete odpraviti? Se čutite nemočni? Se sprašujete, kako dalje?

Si želite vzgojiti otroka, ki se bo trudil graditi dobre odnose z drugimi in se bo razvil v srčnega, odgovornega in srečnega odraslega, ki ima občutek za sočloveka in zna razmisliti, kakšne posledice ima njegovo delovanje?

Potem je zagotovo pred vami pravi priročnik.

Sončna in srčna vzgoja za srečno življenje je priročnik o vzgoji otroka, komunikaciji in postavljanju meja na sončen in srčen način, od srca do srca. Vsebina priročnika je podkrepljena s konkretnimi primeri in vsebuje: 
 
-    Metode za spodbujanje želenih oblik vedenja in metode za odpravljanje neželenih oblik vedenja otrok (uporabne doma, v vrtcu in šoli).
-    Sončna in srčna komunikacija: kako in kdaj uporabljati jaz sporočila, aktivno poslušanje in metodo reševanja konfliktov brez poraženca.
-    Nekaj (mojih) zanimivih pristopov k odpravljanju pogostih neželenih oblik vedenja otrok.
-    Prostor, namenjen beleženju bralčevih misli, idej in napredka v odnosu in  komunikaciji z otrokom. 

Preko priročnika pridemo do odgovorov na vprašanja:

Ali lahko pri otroku preprečimo in odpravimo nasilje ter neželene oblike vedenja že doma in v vrtcu?

Kako komuniciramo, da se slišimo in razumemo?

Kako otroku postavimo meje in uspešno rešujemo konflikte?

Kako to dosežemo na sončen in srčen način?

Preko vsebine in napotkov priročnika spoznamo, da je nujno preprečevati in ustavljati nasilje ter ostale neželene oblike vedenja otrok že doma in v vrtcu.

Spoznamo, da srčna in sončna vzgoja pomeni, da otroka sprejemamo takšnega, kakršen je, da imamo z njim topel odnos, hkrati pa ga omejimo, ko je to potrebno. In da srčno in sončno - jasno in odločno ovrednotimo njegova dejanja in nikoli njega samega. Da na otrokova dejanja ustrezno odreagiramo, se odzovemo. 

Pridemo namreč do konkretnih odgovorov in napotkov, kako lahko vse to dosežemo na sončen in srčen način, saj je naša (so)odgovornost vzgajati zadovoljnega, samostojnega, sočutnega, srčnega in srečnega otroka. Istočasno pa spoznamo, kako smo ob vsem tem srečni lahko tudi sami.

Otroci nas namreč potrebujejo močne, trdne, odločne, a tudi zaščitniške, čutne, srčne, skratka, sončne. Preko priročnika predajam sporočilo, da tudi mi zaupajmo in verjemimo vase in v otroke. Ohranjajmo pozitivna čustva in pričakovanja. Gojimo upanje in zaupanje v uspeh ter v prihodnost.

Zavedam se, da, če je zadovoljen in srečen otrok, so zadovoljni, srečni tudi starši in vsi, ki prihajajo z otrokom v stik. Tako lahko razpremo krila in skupaj poletimo v srečno prihodnost.

Na starševstvo nas pravzaprav nihče ne pripravlja; kot vzgojitelj ali učitelj (pedagoški ali strokovni delavec) pa lahko čutimo primanjkljaj ravno na področju uspešne komunikacije, vzpostavljanja prijetnih odnosov, reševanja konfliktov ter pri postavljanju meja na področju dela z otroki. Tako delujemo po svojem notranjem občutku in prepričanjih, nekako smo prepuščeni svoji intuiciji. Na osnovi tega nam bolj ali manj uspeva. Imamo manj ali več težav. Prav to pa je lahko razlog za delo na sebi ter izobraževanje. Vse našteto pa je temelj in pogoj za našo uspešnost, dobro počutje, s tem pa našo srečo in zadovoljstvo.

Maja Plantan je diplomirana vzgojiteljica, s 30. letnimi izkušnjami pri delu v vrtcu in šoli in mama dveh hčera. Tekom vzgajanja generacij otrok je »rastla« tudi sama, tako osebno, kot tudi profesionalno. Spoznala je, da si avtoriteto kot mama in strokovna delavka lahko pridobi skozi vzajemen, ljubeč, sodelovalen in zaupen odnos. Tako z otroki, kot tudi s starši. Iz tega se je rodil njen priročnik, ki je namenjen staršem in pedagoškim ter strokovnim delavcem (vzgojiteljem, učiteljem, svetovalnim delavcem…).

Maja o sebi pravi: 

»Sem pozitiven, srčen človek, ki razmišlja o svojih dejanjih, besedah, ravnanjih, ki se zrcalijo v odzivih ljudi v okolju, v katerem delujem. Posledično pa svoje ravnanje, delovanje, kritično vrednotim, prilagajam, spreminjam in izboljšujem. V svojem življenju sem šla skozi številne preizkušnje (osebne in profesionalne), za katere sem danes neizmerno hvaležna, saj so me oblikovale v človeka, kakršen sem danes. Vodijo me bistvena, močna spoznanja, do katerih sem prišla tekom življenja, in sicer: da se vse zgodi z razlogom, da je vse v našem življenju namenjeno temu, da pridobimo izkušnje, da se učimo in napredujemo. Da so vsi ljudje, s katerimi imamo v življenju stike in odnose, naši »vzgojitelji« in »učitelji«. Vse izkušnje so namenjene naši osebnostni rasti. Vse je namenjeno našemu napredku. Iz vsega se nekaj naučimo. Imam privzgojene vrednote, kot so družina, ljubezen, resnicoljubnost, pravičnost, poštenost, delavnost, odgovornost, spoštovanje ljudi, narave, uživanje v umetnosti …

Z možem v partnerskem odnosu in v družini ter preko različnih dejavnosti udejanjava te vrednote. Ob rojstvu najinih dveh hčera sem začutila, da je nekomu podariti življenje čudež in neizmerna sreča; istočasno pa tudi odgovornost in poslanstvo, ki se udejanja preko ljubeznivih dejanj, vzgoje ter skupnega bivanja. Ob njima sem se kot človek spremenila. Kot mama in kot vzgojiteljica. Bili sta in sta še vedno, moja spodbuda, izraz ljubezni, moji usmerjevalki, vzgojiteljici, učiteljici.«