Sončni labirint

Kako razumeti odnos, ki ga imate z drugimi ljudmi, posebej tistimi z avtoriteto in položajem? Za vsakim materialnim dosežkom stoji energija, tako osebna kot kozmična.

Če ste povsem navadna ženska ali moški, ki opravlja svoje delo, preživlja družino in skuša dobro in iskreno preživeti svoje življenje, je Sončni labirint prav tako knjiga za vas! Vsak človek se namreč prej ali slej znajde v položaju, ko mora prevzeti odgovornost zase in za druge.

Knjiga vam bo pomagala bolje razumeti lastne težnje po moči, a tudi odnos, ki ga imate z drugimi ljudmi, posebej tistimi z avtoriteto in položajem. Pomagala vam bo izraziti lastno moč, ko bo to potrebno, ne da bi pri tem s svojim ravnanjem ogrožali druge. Vsak od nas mora v sebi razviti dovolj samozaupanja in ljubezni do sebe in svojih sposobnosti.

Skozi zgodbo vas bosta vodila dva starodavna simbola – Sonce in labirint. V praksi in teoriji se boste naučili, kako ju uporabiti v sodobnem svetu. Sonce kot simbol življenja sije skozi življenje vsakega človeka. Vprašanje tako ni, ali »življenjsko jogo«, o kateri tu teče beseda, potrebujete, temveč le, v kolikšni meri in kako jo uporabiti v vsakdanjem življenju.

Labirint je že od nekdaj, še iz časov neolitika, simbol Sonca. Bil je napak razumljen in zanemarjen, čeprav je v našem življenju ves čas prisoten kot oblika, okras oziroma pojem. Videli boste, kako smisel labirinta izvrstno dopolnjuje življenjsko jogo, saj s svojo geometrijsko simboliko izraža obred prihoda do središča – do vira življenja. Izvedeli boste marsikaj o njegovem pomenu in možnih načinih uporabe.

Zgodba poteka v dveh obdobjih: danes in pred več kot štiri tisoč leti. Temelji na avtorjevi osebni izkušnji, vendar tudi na legendi o kralju Surji, kot jo razlaga džjotiš, indijska astrologija.

A. P. Kezele s to knjigo nadaljuje niz del (Maitreya, Veličastni Saturn in Čarobnica), skozi katera sodobnemu bralcu v obliki vznemirljivih zgodb približa znanje in prakso usklajevanja z naravnimi ritmi s pomočjo starodavne modrosti džjotiša.

Mogočni ljudje so kot zvezde, ki izžarevajo energijo – neprestano v napetosti, ves čas na robu eksplozije. Svet okrog sebe hranijo sami s seboj in ga hkrati spravljajo v nevarnost zaradi pretiranih izbruhov čiste, neponarejene sile. Njihovo moč je dobro uživati od daleč. Pretirano približevanje s sabo vedno prinaša tveganje, ki ga je treba vzeti v obzir.

Sij, prijatelj moj, samo sij, toda ne pozabi na tisto eno osmino – na tisti del tebe, kjer te niti ni.
Pazi nanjo in ona bo pazila nate.
Vsa svetloba tega sveta izvira iz tistega kotička.
Naj prehaja skozi tebe in naj se nikoli ne ustavi.
Poskrbi, da jo bodo videli vsi.
Naj jo začutijo v sebi, kot si jo občutil ti. Sij. In ne pozabi!