Štiriperesna deteljica in zaklad z ladje REX

Svit, Samo, Petja in Zora so člani štiriperesne deteljice, kot so jih imenovali v šoli, saj venomer tiščijo glave skupaj in sploh skupaj počnejo vse reči. Ko poleti Svit preživlja počitnice na morju pri dedku oziroma nonotu v Izoli, izve o veličastni in sijajni čezoceanski ladji Rex, ki je med drugo svetovno vojno potonila v slovenskem morju, nedaleč od Kopra in Izole, s svojim zakladom vred.

Rex je bila najhitrejša in najbolj veličastna ladja svojega časa, ki je leta 1933 razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom preplula v manj kot petih dneh. Medtem ko se ostali člani dolgočasijo doma v vroči Ljubljani, Svit načrtuje sijajen podvig: najti pod morjem skriti zaklad. Brez zvestih prijateljev pa ne bo šlo, a glej, po nenavadnem spletu okoliščin tudi Samo, Petja in Zora pridejo s svojimi družinami dopustovat na obalo.

Štiriperesna deteljica v polni sestavi izdela odličen in iznajdljiv načrt. Spustili se bodo v nepozabno pustolovščino, ki bo nagradila njihov pogum in mladostno zagnanost. Našli bodo zaklad in ga bodo vrnili dedičem, potomcem v tržaškem taborišču Rižarna umorjenih ljudi za časa nacifašizma, ter postali pravi junaki.

''Sonce se je komaj dobro prebudilo, ko so se na osrednji mestni plaži v Izoli, točno pri svetilniku, glej ga no zlomka, prav tam in povsem naključno, če v naključja seveda verjamemo, našli Svit, Samo, Petja in Zora. No, tako so vsaj menili njihovi straši, ki so se ob srečanju začudeno spogledali, a kakšne pretirane pozornosti nenavadnemu dogodku le niso posvečali. Razbremenjeni neprestanih otroških vprašanj so se posedli okrog ene izmed miz bližnjega lokala in si med brezskrbnim klepetom naročili vsak svojo kavo. Zatem so se prestavili v senco, pod krošnje bližnjega gozdička, se tam prepustili poležavanju in v času popoldanskega počitka tudi zadremali. 
Štiriperesna deteljica, ki si je imela toliko povedati, je nestrpno čakala prav na ta trenutek. Urno so se zavihteli vsak na svoje kolo in odbrzeli. V majhen čolniček, ki jih je že čakal na obrežju, so zmetali masko, plavutke in nahrbtnike ter jadrno odveslali. Svit je v rokah držal obledel rumen listič, ki ga je našel v stranskem prekatu nonotove skrinje.
»Kaj imaš v roki?« je bila radovedna Zora.
»Načrt potopljenega Rexa. Posodil mi ga je nono. Na njem je izrisan natančen obris potopljene ladje. Razdeljen je na kvadratke in tisti, ki jih je pred leti, ko je bil nono še mlad, raziskal on s svojimi prijatelji, so prečrtani z velikimi iksi. Neraziskani so prazni,« je ponosno pojasnil Svit.''
- Odlomek iz knjige

O avtorjih:
Robert Šabec (Ljubljana, 1970) je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz smeri filozofija in sociologija kulture. Napisal je zbirko kratke proze z naslovom Rdeča pošast (KUD Apokalipsa, 2012) ter več knjig za otroke in mladino: Prigode jamskega škrata Perkmandlca (Založništvo tržaškega tiska, 2013), Povodni mož iz reke Ljubljanice ter solata, ribe in nekaj čipk (SKC Danilo Kiš, 2016). Pri Mladiki sta izšli slikanici Brata pirata in zaklad iz Čokolandije (2017) ter Brata pirata in zaklad ladje roparice (2019). Več njegovih knjig je bilo prevedenih v tuje jezike.

Piše tudi literarne kritike za Radio Slovenija, Rai - Radio Trst A, reviji Apokalipsa in Dialogi. Kot novinar in publicist redno sodeluje s tržaškim časopisom Primorski dnevnik. Za mladinsko revijo Galeb je v letu 2014/2015 pripravil serijo zgodbic o mravljinčku Mroviju.

Martin Zelenko Poles (Koper, 1984) je diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani iz smeri Oblikovanje vizualnih komunikacij. Že pred študijem se je ukvarjal s slikarstvom, kiparstvom, fotografijo, ilustracijo, grafiko, filmom in videom. Več let je dejaven tudi na področju glasbe in obdelovanja zvoka. Leta 2004 je v Občinski galeriji Alga v Izoli imel prvo razstavo fotografij z naslovom Kroma. Razstavljal je v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Italiji, Nemčiji in Litvi. Od leta 2015 je samozaposlen v kulturi kot oblikovalec vidnih sporočil. Živi in deluje v Izoli.