Sto let samote

Roman Sto let samote je osrednje delo Gabriela Garcíe Márqueza, ki je preoblikovalo tok svetovne književnosti. V njem spremljamo sedem generacij družine Buendía, umeščene v izmišljeno kolumbijsko vasico Macondo. Družinska saga zajema celotno stoletje, prepleteno z ljubeznimi, izgubami, državljansko vojno, tehnološkim razvojem in ponavljajočimi se usodami, ki družino vodijo tako v veličino kot v propad.

Z značilno mešanico realnega in nadnaravnega Márquez gradi svet, kjer čudeži in tragedije sobivajo z vsakdanjimi izkušnjami. Njegov slog, znan kot magični realizem, odpira vrata v razumevanje latinskoameriške zgodovine, hkrati pa zrcali univerzalna vprašanja človeške eksistence.

»Tisti, ki pozabijo preteklost, so obsojeni, da jo ponavljajo,« se zdi da šepeta pripovedovalec, ko opisuje vračajoče se usode posameznikov in njihovo neizogibno ujetost v krog samote in spominov.

Roman je bil prvič objavljen leta 1967 in od takrat prodan v več kot 10 milijonih izvodov. V slovenščini smo ga prvič dobili leta 1971 – zdaj pa ga lahko znova doživimo v osveženem prevodu in sodobni knjižni podobi, ki bo pritegnila tako ljubitelje klasike kot nove bralce.