Strah in svoboda

Zgodovinska monografija Keitha Lowa Strah in svoboda – kako nas je spremenila druga svetovna vojna v prevodu Brede Biščak je nekakšno nadaljevanje zgodovinske uspešnice Podivjana celina – Evropa po drugi svetovni vojni, ki je pri založbi Modrijan izšla leta 2014, kmalu po izidu pa jo je avtor pri nas tudi osebno predstavil. Najnovejša monografija ni nič manj zanimivo, berljivo in poučno branje kot njena predhodnica, le časovni, geografski in tematski okvir, ki ga avtor tokrat obdela, je bistveno širši. Britanski zgodovinar v svoji najnovejši knjigi pod drobnogled vzame vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni.

Monografija se začne z orisom mitov in legend, ki so drugo vojno zanetili in ki še danes vplivajo na percepcijo zgodovine in vsakdanje dogajanje. Nadaljuje se s predstavitvijo utopij, ki so se skupaj z veliko vero v prihodnost pojavile po koncu vojne. Sledilo jim je protislovno zavzemanje za povezovanje vseh držav v eno sámo naddržavno entiteto na eni strani ter vznik novih nacionalizmov in osamosvojitev dotlej koloniziranih narodov na drugi, obenem pa se je z nastopom hladne vojne svet znova razcepil, česar niso mogle preprečiti niti pobude, kot je bilo gibanje neuvrščenih. Sklene se s psihološkim opisom travm, ki jih je vojna pustila v ljudeh po vsem svetu.

Tako kot v Podivjani celini si avtor tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje: druga svetovna vojna je resda pospešila uveljavitev človekovih pravic in emancipacije žensk, ustanovitev Združenih narodov, dekolonizacijo sveta in razpad kolonialističnih imperijev, po drugi strani pa je razmah znanosti privedel do nastanka atomske dobe, začetka hladne vojne in nove polarizacije sveta. Po koncu vojne je svet v marsičem napredoval in se spremenil, obenem pa se metaforika črno-belega spopada med dobrim in zlim še dandanes uporablja za razpihovanje novega sovraštva in novih vojn. Zasledimo jo pri vseh aktualnih pojavih – brexitu, Trumpovi zmagi, vzponu Islamske države, islamofobiji, ksenofobnem strahu pred migracijami –, kar po avtorjevem mnenju priča o daljnosežnih posledicah druge svetovne vojne in dolgotrajni globinski povezanosti zgodovinskega dogajanja.

Odlika Lowovega pisanja se razkriva tudi v pretanjenem povezovanju osebnega in kolektivnega. Šest osrednjih poglavij je razdeljenih na štiriindvajset podpoglavij, pri čemer se vsako začne z resnično osebno zgodbo. Z uporabo osebnih naracij nas avtor opozarja, kako v posameznikovi usodi odseva usoda njegovega kolektiva oziroma kako konkretno zgodovinsko dogajanje vpliva na posameznikovo življenje. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo že tako večplastno razmišljanje o vplivu zgodovine na naše življenje: zgodovina ni nekaj oddaljenega in abstraktnega, marveč jo občutimo tukaj in zdaj, četudi je zgodovinsko dogajanje staro že več desetletij.

Zgodovinska monografija Strah in svoboda je – tako kot Podivjana celina – posreden poziv k humanosti, razmisleku in globinski percepciji stvari, kar je velika redkost v naših mimobežnih časih.