To noč sem jo videl

Od prvega izida enega najbolj branih romanov zadnjih let na Slovenskem mineva desetletje in zanimanje zanj verjetno še dolgo ne bo pojenjalo. Roman, za katerega je Drago Jančar prejel tretjega kresnika ter kresnika desetletja, bil pa je tudi finalist za kresnika vseh kresnikov, je na Slovenskem doživel več kot deset natisov in bil preveden že v dvajset jezikov. Nagrajen je bil tudi v tujini, leta 2014 je prejel francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo. Istega leta je bil prav tako v Franciji nominiran še za nagrado femina, leto kasneje za poljsko nagrado angelus ter leta 2017 in 2018 za rusko nagrado Jasna Poljana. Kritiki so ga ob izidu ocenili za eno najboljših literarnih del o Slovencih v času druge svetovne vojne.

»Jaz sem skušal samo vse razumeti, mogoče sem uspel zgolj slutiti, vsakega posebej in vse skupaj v strašnem vrtincu vojne.«
-(Drago Jančar).

»Jančarjev roman prinaša eno od najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.«
-(Iz utemeljitve za nagrado roman leta kresnik 2011).

To je roman o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik, mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine. Pet oseb pripoveduje o njej, pa vsaka od njih tudi o sebi in razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo. O času, ki je kot moloh goltal ne samo tako ali drugače prepričane udeležence zgodovinskih dogodkov, ampak tudi ljudi, ki so živeli na robu burnega dogajanja, ki ga niso niti dobro razumeli – hoteli so samo živeti. Toda »samo« živeti je bila iluzija, bil je čas, ko se tudi v na videz varnem in idiličnem zavetju neke graščine na Gorenjskem ni bilo mogoče izogniti drvečemu vlaku nasilja.
O Veroniki pripoveduje njen nekdanji ljubimec, oficir jugoslovanske kraljeve vojske, ki se je leta petinštirideset znašel v ujetniškem taborišču v Palmanovi; zgodbo nadaljuje njena mati, ki isto leto čaka na vrnitev hčere v ljubljanskem predmestnem stanovanju, potopljena v spomine in blodna od negotovega upanja; o njej govorita zdravnik nemške okupacijske vojske in družinska gospodinja; nazadnje nekdanji partizan, ki je iz nejasnega osebnega nagiba, polnega nesporazumov, sprožil vlak, ki je zdrvel čez nočno pokrajino in njene ljudi.